Dragana Stanković

S pripravami na spremembe obstoječega OPN, ki predstavlja enega ključnih strateških dokumentov, s katerimi občina usmerja svoj prostorski razvoj, je MO Krško pričela že leta 2017. V tem času je prejela preko 850 pobud in predlogov, med katerimi so bile sicer nekatere podvojene. Kot je dejal župan Janez Kerin, se je občina do približno 80 odstotkov pobud opredelila pozitivno, na podlagi strokovnih presoj pa je v spremembe in dopolnitve vključila 348 posegov.

Občina je dokument usklajevala s preko 30 nosilci urejanja prostora, saj z njim posega na varovana območja narave, registrirane enote kulturne dediščine, vodovarstvena in poplavna območja, erozijska in plazljiva območja pa tudi najboljša kmetijska zemljišča.

»Pri tem smo morali izločiti posamezne pobude in predloge, ki se nanašajo predvsem na kamnolome in na Poslovno cono Drnovo,« je dejal. Pri teh primerih se občina še usklajuje z nosilci urejanja prostora, zlasti glede varovanja okolja, zato je ta del izvzela iz sedanjih sprememb OPN. Občina je ob tem uskladila tudi dejansko in namensko rabo prostora, pri čemer je bilo na novo zarisanih približno 3500 poligonov stavbnih zemljišč na že pozidanih (večinoma vinogradniških) območjih.

Največ sprememb namembnosti

Po besedah Petre Ereš Malus, vodje oddelka za urejanje prostora in varstvo okolja na MO Krško, se je večina pobud nanašala na spremembe namenske rabe prostora iz kmetijskega v stavbno zemljišče, predvsem za gradnjo stanovanjskih hiš. »Nekatere od teh pobud izhajajo že iz časa priprave sedaj veljavnega OPN, ki niso bile upoštevane, in smo jih še enkrat preučili ter se do mnogih opredelili pozitivno, kar je izhajalo iz strokovnih podlag za določitev posegov izven vinogradniških območij pa tudi na vinogradniških območjih. Na novo smo oblikovali predvsem manjša podeželska naselja in se na podlagi tega tudi do marsikatere pobude lahko pozitivno opredelili,« je pojasnila. Pri ostalih posegih je šlo za usklajevanja glede športnih objektov, nekaj tudi na področju turizma, industrijskih con in podobnih zadev.

Dragana Stanković

Predvideno je zmanjšanje kmetijskih zemljišč za približno 330 hektarjev in povečanje gozdnih površin za okoli 112 hektarjev. Iz gozdnih v kmetijska zemljišča se spreminja okoli 68 hektarjev zemljišč, iz kmetijskih v gozdna pa 279 hektarjev.

Te spremembe se po besedah Ereš Malusove tičejo vseh občanov, saj se poleg namenske rabe spreminja tudi tekstualni del dokumenta, torej prostorski in izvedbeni pogoji. »Glede novih pobud bodo lahko upoštevane zgolj tiste, ki se že zdaj spreminjajo in jih bo še mogoče delno preoblikovati. Povsem novih pobud pa žal ne bomo mogli upoštevati. Lahko pa se upošteva kakšna tekstualna pripomba, denimo višina kolenčnega zidu, barva strehe in podobno, torej spremembe, ki ne vplivajo na okolje,« je še dejala.

Razgrnitev izjemoma v prostorih Mestne četrti Krško

V času javne razgrnitve bo dokument dostopen tudi na spletni strani občine in preko spletnega pregledovalnika PISO, kjer bo mogoče pripombe oddati tudi elektrionsko. Kot je dejal direktorica krške občinske uprave Ajda Štrucl, pa bo fizična razgrnitev zaradi začetka prenove dela občinske stavbe potekala na naslovu Cesta krških žrtev 23 (prostori Mestne četrti Krško), kjer bo v času obnove deloval Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora. Vsa gospodinjstva v občini bodo na dom prejela tudi letak o javni razgrnitvi.

Dragana Stanković

Po zaključeni razgrnitvi bo spet na vrsti občinska uprava, ki se bo morala opredeliti do podanih pripomb, na podlagi tega oblikovati predlog dokumenta in ponovno pridobiti pozitivna mnenja nosilcev urejanja prostora ter pozitivno mnenje Vlade RS zaradi poseganja na območja državnega prostorskega načrta. Na občini pričakujejo, da bi lahko občinski svet dokument potrjeval v prvi polovici leta 2026.