M. Markelj

##IMAGE-3446887##

Včeraj zvečer je v Ljubljani v 73. letu starosti umrl upokojeni novinar Nedeljskega dnevnika in literarni ustvarjalec Ladislav Lesar. Za njim je ostala pestra in bogata zapuščina, s katero se je zapisal v mnoga slovenska srca, saj so njegovi reportažni zapisi in pogovori z znanimi slovenskimi osebnostmi, a tudi z mnogimi neznanimi »malimi« ljudmi skozi dolgo vrsto let navduševali bralce Nedeljca in Dolenjskega lista po vsej Sloveniji. Ljubiteljem poezije ostaja Ladislav Lesar v spominu tudi kot pisec občutenih verzov za odrasle in za otroke.

Rodil se je 1939. leta v Jurni vasi pri Novem mestu. Iz ljubljenega Podgorja, s katerim je ostal povezan vse svoje življenje, so ga uka žeja in literarna hotenja vodila od poklicne kovinarske šole v Novem mestu in zaposlitev v več krajih po Sloveniji do Pedagoške akademije v Ljubljani. Uspelo mu je, da je vpisal redni študij slovenščine in knjižničarstva kljub nezadostni formalni izobrazbi, saj je svoje védenje hlastno dopolnjeval z branjem in udejstvovanjem v kulturnem življenju. V Novem mestu je bil, denimo, eden od soustanoviteljev literarnega kluba Pro et contra. Ustalil se je v Ljubljani, kjer si je ustvaril družino, nato pa nekaj let deloval kot akviziter pri Državni založbi Sloveniji. Veselje do pisanja ga je vodilo v novinarsko ekipo najbolj branega slovenskega tednika Nedeljski dnevnik, kjer se je redno zaposlil in delal vse do upokojitve pred petimi leti. Več let je bil tudi redni sodelavec Dolenjskega lista. Leta 1982 je za novinarsko delo prejel Tomšičevo nagrado.

Tematsko izbrani novinarski prispevki Ladislava Lesarja so izšli v več knjigah: Lesene harfe, Pogovori s slovenskimi duhovniki in Sto pogovorov z znanimi Slovenci, v soavtorstvu z drugimi sodelavci je izdal knjige: Sonca ni nikoli preveč, Pa po lojtrci gor in Dobri človek iz Negove. Njegove pesmi so zbrane v pesniški zbirki Nekaj podobnega pesmi.