##IMAGE-2228650##

Varnost v slovenskih zaporih je zaradi pomanjkanja paznikov na minimumu, je na današnji novinarski konferenci Konference sindikata Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij (UIKS) opozoril predstavnik paznikov Kamil Fras. "Imamo srečo, da je še vse v redu," je še dodal.

Namestnik predsednika odbora sindikata Zavoda za prestajanje kazenskih sankcij Dob in psiholog v zavodu Dob pri Mirni na Dolenjskem Uroš Prelog meni, da jih generalni direktor zavodov za prestajanje kazni zapora in prevzgojni dom Tomaž Smole "podpira, razume našo stisko". Dodal pa je, da "žal ni veliko stvari v njegovi moči, da bi jih spremenil".

Število zapornikov se je v desetih letih povečalo iz 800 na 1400. Osnovna plača delavca v zaporu znaša med 600 in 700 evri.

Kot je znano, je Smole že pred časom povedal, da tako za Dob kot za ostale zapore velja, da problem ni zgolj prostorska stiska, temveč da je vedno bolj viden tudi primanjkljaj strokovnih delavcev. S sklepom vlade je bilo odprtih 20 novih delovnih mest, za prenovo Doba pa je vlada namenila 5 milijonov evrov, je še pojasnil Smole.

Predsednik Konference sindikata UIKS Frančišek Verk je na današnji novinarski konferenci povedal, da so imeli 20. maja problemsko konferenco Konference sindikata UIKS, na kateri so ugotovili, da se od leta 2000 kvalitetno ni veliko spremenilo. Kot je pojasnil, so dobili 45 dodatnih paznikov, kar pa še vedno ni optimalno za izvrševanje kazenskih sankcij izvrševanja zapora in izvrševanja ukrepa pripora.

Dodal je, da so po vseh strokovnih ugotovitvah na vseh nivojih ugotovili, da potrebujejo najmanj 200 dodatnih zaposlitev, ki pa jih vlada glede na varčevalne ukrepe in linearno zmanjševanje zaposlenih v javni upravi ne odobri. S temi problemi so se že obrnili tudi na predsednika vlade Janeza Janšo, ter mu posredovali "vse absurdne situacije", vendar do danes primernega odgovora še ni bilo, je še povedal Verk.

"Vidimo, da do nekih sprememb ne bo prišlo, da bomo prisiljeni na nečloveške odnose, da bomo delali v prenatrpanih zaporih, da bomo opravljali maksimalno število nadur in da se bo pri tem kršila delovna zakonodaja," je poudaril in dodal, da se "zaradi tega, da se ne kršijo pravice zaprtih oseb, po dolgem in počez kršijo pravice zaposlenih". Zato med zaposlenimi prihaja do večjega števila psihosomatskih obolenj, razpadov družin in podobnih pojavov, je pojasnil Verk.

Preberite še ...

· Začetki na Petrolu

Se še spomnite, česa ste se naučili na vaš prvi delovni dan?

Ker ugotavljajo, da pravne države v zaporih, kar se tiče zaposlenih, ni, so se s posebnim pismom obrnili tudi na varuhinjo človekovih pravic Zdenko Čebašek-Travnik, je poudaril Verk in pojasnil, da so varuhinjo prosili naj vpliva na pristojne organe, da se končno lotijo reševanja kritičnega stanja.

Glede možnosti stavke pa je Verk povedal, da nikakor ne želijo izvesti stavke, ki bi poslabšala stanje zaprtih oseb. "Morate vedeti, da je zapor občutljiv organizem, ki se hitro odzove in se navadno tudi krvavo odzove," je opozoril.

Vsaka stavka oz. radikalizacija stanja bi lahko povzročila "neslutene" posledice, je dodal. Verk je še povedal, da so se v vodstvu konference sindikata odločili, da poskusijo z neko vrsto bele stavke, pri kateri bi zavirali razne upravne zadeve ali omejili število obiskov zaprtih oseb, prejetih paketov in podobno. Dodal je, da bi bila taka stavka res skrajna možnost.

Verk je prepričan, da bi, "če bi se odpovedali štirim patriam, rešili problem slovenskega zapornega sistema".