Arhiv Štajerskega Tednika

Zlata poroka pred desetimi leti je bila veliko bolj bučna in s številnimi gosti, pravita, diamantna pa je bila bolj umirjena. »Takrat sva obnovila poročne zaobljube, cerkvene in civilne, tokrat je bila le maša, nato pa kosilo,« na katerem niso smeli manjkati ljudski pevci, ki so zlasti pri srcu Marici. Nekoč je namreč tudi sama prepevala ljudske pesmi, še vedno pa ostaja zvesta cerkvenemu zboru. Hvaležna sta za darilo, ki jima ga je v imenu Občine Trnovska vas predal podžupan Alojz Fekonja, pa tudi za sprejem na dvorišču župnišča, ki ga je zanju in za svate pripravil bolfenški župnik Jože Škofič.

Raje motiko v roki kot metlo

Čeprav je doma v Bišečkem Vrhu, je Marico pot najprej odpeljala v Maribor, kjer se je kot strojepiska zaposlila v nekdanjem mariborskem gigantu TVT Boris Kidrič. Tam je kot klepar delal tudi njen Stanko. Svoje prvo stanovanje sta dobila v Kamnici, kar jima je bilo zelo ljubo, saj sta vedno bolj kot na mestni vrvež prisegala na podeželski mir. V zakonu se jima je najprej rodila hči Irena, tri leta za njo je na svet privekal še sin Lovro. V tistem času je družinskemu proračunu pomagala s šivanjem.

Preberite več v Štajerskem Tedniku