##IMAGE-3440216##

Novomeška gimnazija nocoj vabi na predstavo Dogodek v mestu Gogi. Jutri sledi še obeležitev upora gimnazijcev proti italijanskemu okupatorju. 1. decembra namreč mineva 70 let, odkar so se takratni zavedni novomeški dijaki na gimnaziji uprli italijanskemu okupatorju. Dogovorili so se, da bodo z minuto molka počastili praznik države, ki je dejansko več ni bilo, torej Kraljevine Jugoslavije. „Italijani so izvedeli, da se nekaj pripravlja, dijakom so grozili. Kljub temu so slednji izvedli to demonstracijo in sledila je kruta kazen: čez 200 dijakov gimnazije so italijanske oblasti izključile. Obstaja fotografija, ki prikazuje, kako dijaki zapuščajo gimnazijo skozi glavni vhod, nanje pa lajajo policijski psi,“ je ob tem za Studio D povedala ravnateljica gimnazije, Natalija Petakovič.

Kasneje so Italijani izsiljevali dijake, da se smejo vrniti v gimnazijo, vendar pod pogojem, da se vpišejo v tako imenovano fašistično mladino. „Nekateri so se vrnili, nekateri ne. Podrobneje je o tem pisal pokojni novinar Dolenjskega lista, Miloš Jakopec,“ dodaja Petakovičeva.

Ob jutrišnji obletnici bo pri gimnaziji ob 11.55 kratka obeležitev dogodka s priložnostnim govorom Uroša Dularja, predsednika Združenja borcev za vrednote NOB Novo mesto, kulturni program pa prispeva gimnazijski pevski zbor, ki bo zapel nekaj za to priložnost primernih pesmi.

Gimnazijska Goga

Pred jutrišnjo obletnico gimnazijci že nocoj vabijo na gimnazijsko uprizoritev Grumovega dela Dogodek v mestu Goga. „Na naši šoli že kar nekaj let deluje gledališka skupina Goga, ki vsako leto pripravi vsaj eno gledališko uprizoritev tudi za javnost. Letos mineva 110 let od rojstva pisatelja in dramatika Slavka Gruma, ki je živel v Novem mestu in tukaj končal osnovno šolo. Dijaki so ob tej obletnici naštudirali dramo Dogodek v mestu Gogi, nocoj jo bodo predstavili javnosti,“ najavlja ravnateljica Petakovičeva. Predstavo gimnazijci pripravljajo v povezavi s Kulturnim centrom Janeza Trdine.

V predstavi gre za prikaz oseb, ki so zaznamovane s travmo iz preteklosti, ki so ujetnice svoje patološke duševnosti. Goga je kot mesto izraz nečesa nezavednega, irealnega, neresničnega. „Drama je bila ob svojem nastanku nekaj povsem novega in drugačnega. Grum se je pri njenem nastanku zgledoval pri ruskem dramatiku Tairovu in oder razdelil na več prizorišč,“ razlaga Petakovičeva in dodaja, da je na odru tudi ogromno molka in neizrečenega. Vse te lastnosti dramo uvrščajo med avantgardne; zaradi svoje nenavadnosti v času svojega nastanka ni bila razumljena. Prvič je bila uprizorjena leta 1931, vendar pogostejše uprizoritve je dočakala šele v šestdesetih letih in kasneje. „Dandanes velja Dogodek v mestu Gogi za enega od vrhov slovenske dramatike, če ne za eno najboljših dram nasploh,“ sklene ravnateljica novomeške gimnazije in na koncu pogovora za Studio D še enkrat povabi na predstavo, ki bo v Kulturnem centru Janeza Trdine na ogled ob 19.30 uri.