Starega vlomilca, strokovnjaka za ključavnice, je zvila bolezen. Umiral je v jetniški bolnišnici in duhovnik, ki je imel na skrbi jetniške duše, je prišel k njemu. »Izpovejte se mi, da bo vaša duša lažja.« Vlomilec je molčal. »Verjemite mi, da vam bo odleglo, ko se boste spovedali svojih grehov,« je spet dejal župnik. Toda vlomilec je še vedno molčal. »Če se ne spokorite, bodo za vas nebeška vrata ostala zaprta!« je župnik zagrozil, vlomilec pa mu je odgovoril: »Bi pa res rad videl vrata, ki jih jaz ne bi mogel odpreti!«