arhiv DL

##IMAGE-4043971##

Mesec december je poln obljub in tudi resnično obdaruje. Mlade in stare in tako posladka sivi vsakdanjik, ki predstavlja med letom za marsikoga pravo presenečenje. Sveti Miklavž, Božiček in dedek Mraz so tisti "ta pravi" možje, ki pritisnejo na pravo tipko in veselje v marsikateri hiši je tu.

Priznati pa moramo, da imamo v Sloveniji kar za debelo prgišče nevladnikov, ki imajo tudi neizmeren posluh za vse, ki sleherni dan občutijo takšno in dugačno pomanjkanje. Na prvem mestu je vsekakor kos kruha, če tako enostavno poimenujemo vse manjkajoče v naši košari, ki med letom napolni prazno mizo ali predale. Rdeči križ, Karitas, društva po vaseh in mestih, Društvo prijateljev mladine in še bi lahko naštevali, so tisti, ki jim lahko damo kapo dol.

Vsekakor smo lahko zadovoljni, ker toliko nevladnikov zastonj priskoči na pomoč in so prava vez med tistimi, ki imajo in dajejo in ostalimi, ki čutijo pomanjkanje in sprejemajo.

Vsekakor pa kljub toliko sosedom, članom vseh teh društev, ki se razdajajo za dobrobit mnogih, lahko tudi malo pokritiziramo. Premalo je kritičnosti do kar številnih prejemnikov prehranskih artiklov ali tudi obleke, računalnikov, šolskih torbic in še in še bi lahko naštevali, ki niso dovolj samokritični do pridobitve česarkoli, ki je na razpolago, oni že vedo, kam treba iti in malo potarnati. Kar nekaj kritik se pojavlja in pravijo mnogi, da se stvari razdeljujejo na preveč lahek način. Pravijo, da je zelo očitno, koliko je takih, ki pomoči res niso potrebni. Ta kritika je potrebna in se obenem treba opravičiti vsem, ki se pri pridobivanju nujne pomoči tako močno razdajajo zastonj ... In še marsikaj bi lahko povedali na račun takih in drugačnih ljudi, ki jih ni sram zahtevati tisto, ki jim ni nujno potrebno, a poskusiti ni težko ...

Upam, da nisem bila preveč stroga, in želim vsem, ki res dajejo vse od sebe, da bo tisti, ki nima, zadovoljen.