V sklopu tedna vseživljenjskega učenja se v teh dneh v Novem mestu odvijajo ustvarjalne in izobraževalne delavnice, na katerih želijo ustvarjalnost združiti z dobrodelnostjo. Projekt Otrok otroku nasmeh, ki ga vodi Novomeščanka Mateja Tomšič, pa je še mnogo več. Ne gre zgolj za še eno od humanitarnih akcij, ki želi z materialno pomočjo pomagati črni celini, ampak temelji na prepričanju, da se od afriške filozofije lahko tudi ogromno naučimo.

»Afriko navadno povezujemo z lakoto in revščino, vendar Afričani pravijo, da smo revni tistega, česar nimamo. Zanje pomeni bogastvo imeti notranji mir, biti srečen, se smejati, sprejemati in spoštovati drugačne. V njihovih očeh smo mi revni,« pravi Tomšičeva, sicer Novomeščanka, ki že več let proučuje prastaro filozofijo afriške etnične skupnosti Yoruba v Nigeriji.

Gre za skupnost, ki spoštuje otroke in s tem časti tudi notranjega otroka pri odraslih. Prav ta je tisti nevidni del posameznika, od katerega je odvisna sreča in zadovoljstvo.

»Verjamejo, da je življenje sestavljeno iz vidnega in nevidnega sveta, sicer bi vsi, ki imajo denar, avto, hišo, igrače morali biti srečni, pa temu ni tako. Veliko ljudi v naši družbi, ki imajo materialne dobrine, ni srečnih,« razlaga.

Egbe, spiritualna energije otrok in otroškosti, slavi življenje, do nje pa pridemo z darežljivostjo, zabavo, proslavljanjem. S tem, ko nekomu nekaj damo, osrečimo tudi sebe. Dati nekaj pa niso le materialne dobrine.

V projekt se je vključilo več dolenjskih in posavskih osnovnih šol, ki bodo izdelale simbole radosti in veselja. Skupaj s tistimi, ki jih bodo izdelali po delavnicah, ki potekajo pod okriljem novomeškega Ric-a, jih bodo nato prodali na Egbe tržnicah. Izkupiček bo namenjen otrokom in šoli v mestu Abeokuta v Nigeriji.

»Bolj kot izraz pomoči bo to izraz naše hvaležnosti za vrednote, ki so jih uspeli ohraniti in tega, da dovolijo, da se od njih učimo in skupaj praznujemo življenje,« poudarja Tomšičeva.