U. K., arhiv DL

##IMAGE-2290777##

Odločitev o izkopavanju posmrtnih ostankov žrtev iz povojnega grobišča v Cerkljah ob Krki utegne pasti prihodnji torek, ko se bodo na seji vladne komisije seznanili s potekom prekopa. Sicer so dosedanjih ocenah izkopali kostne ostanke okoli 150 oseb, je pojasnil član komisije Pavel Jamnik.

Celoten obseg grobišča na letališču v Cerkljah, na katerega so naleteli ob delih na gradbišču, zaenkrat sicer še ni znan. "Preliminarna ocena na podlagi še nedokončanega antropološkega pregleda je, da so do petka, 21. 9. 2013, ko se je zaključilo izkopavanje na podlagi zakona o vojnih grobiščih in zakona o kulturni dediščini, izkopali kostne ostanke okoli 150 oseb," je ocenil Jamnik.

Človeške ostanke so odkrili pri začetku gradbenih del, zato se je sedanje izkopavanje izvedlo le v obsegu t.i. gradbene jame oziroma v delu, kjer je obstoječe gradbišče. Na dveh mestih so s poskusnim sondiranjem preverili, ali se grobišče še nadaljuje izven obstoječe gradbene jame in v enem primeru je bila ta domneva potrjena, je navedel Jamnik.

Kot je dodal, če se bodo gradbena dela izvajala tudi na tem delu zemljišča, bo skladno z zakonom o vojnih grobiščih in zakonom o kulturni dediščini tudi v tem delu potrebno izvesti izkopavanja.

Preiskovalni sodnik se po odkritju kosti, glede na možnosti odkritja storilca ni odločil za izvedbo sodno odrejenega izkopa trupel, zato je nadaljnje urejanje grobišča, sondiranje in prekop posmrtnih ostankov v pristojnosti ministrstva za delo in ministrstva za okolje

Preberite še ...

Zanimivosti

(EKSKLUZIVNO) Luka Založnik, pričevalec iz afere Dars: Rok Snežič mi je narekoval, Feštajn pa je snemal

Na seji vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč 1. oktobra naj bi bila točka dnevnega reda sicer tudi seznanitev komisije s potekom prekopa, na podlagi tega pa naj bi komisija podala predlog za nadaljnje ukrepe v zvezi z omenjenim grobiščem, je še navedel Jamnik.

Grobišče v Cerkljah, kjer so predvidoma ostanki vojakov NDH, torej domobrancev in ustašev, bi lahko sodil v kompleks celotnega pasu grobišč ob meji, ocenjuje predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman. Kot opozarja, bi bilo treba v skladu z metodologijo komisije, ki jo je nenazadnje sprejela tudi vlada, območje sondirati in ugotoviti, do kod sega jašek, ter območje nato zaščititi: "To je točka, kjer je treba stvari premakniti naprej."

Drugo vprašanje je po Dežmanovem to, ali bosta Slovenija in Hrvaška začeli udejanjati mednarodni sporazum o vojnih grobiščih, po kateri bi, tako Dežman, od južne sosede pričakovali, "da bo končno opredelila svojo strategijo, kaj bo počela s svojimi grobovi". Prav na tem primeru bi namreč lahko stekli bilateralni pogovori, meni predsednik komisije.

"Tile mrtvi prihajajo iz zemlje in nas silijo, da se nekaj naredi," je poudaril in spomnil, da je bila služba za vojna grobišča s "Svetlikovo sistematizacijo" konec leta 2011 ukinjena, ter da "dva uradnika ne moreta skrbeti za celotno prvo svetovno vojno, celotno drugo svetovno vojno pa še za vsa ta povojna morišča in grobišča".

Ker gre za "hrvaške" mrtve, ne gre sicer za primaren interes Slovenije. Po opravljenem sondiranju se z delom lahko tudi prekine, bi pa bilo treba stvari vsaj minimalno urediti, je prepričan Dežman. "Če pa že zdaj vedo, da bodo nekaj gradili, bi lahko tudi zdaj to spraznili, ne vem zakaj čakati še pet let," je dodal.