Arhiv Štajerskega Tednika

Zakonsko je opredeljeno, da je treba otrokovo ime na eni od upravnih enot prijaviti in vpisati v matično knjigo najkasneje v 30 dneh po rojstvu, kar starša storita sporazumno. In prav v tem grmu tiči zajec spotike – da se oče in mati ne moreta dogovoriti, katero ime in priimek bo nosil njun otrok. Iz priložene tabele, ki so nam jo posredovali na Ministrstvu za notranje zadeve, je razvidno število otrok, ki jim starši v zadnjih desetih letih niso določili osebnega imena v zakonsko določenem roku.

V desetih letih več kot tristo primerov

Od leta 2011 do vključno letošnjega maja je bilo takih primerov 307, od tega v »covidnih« letih 2020 in 2021 daleč največ, in sicer 50 oziroma 56. »Praviloma osebno ime otroku ni določeno pravočasno, ker se starša ne moreta sporazumeti o izbiri. Zakon o osebnem imenu v prvem odstavku 9. člena določa, da če starša ne prijavita otrokovega osebnega imena v roku 30 dni, ker se o tem ne moreta sporazumeti, jima pomaga center za socialno delo, ki pri tem upošteva varstvo otrokovih pravic, otrokov osebnostni razvoj in varovanje njegovih koristi. Iz drugega odstavka tega člena pa izhaja, da kadar se starša tudi ob pomoči centra za socialno delo ne sporazumeta o otrokovem osebnem imenu, o sporu med njima odloči sodišče v nepravdnem postopku na predlog enega ali obeh staršev. Predlogu mora biti predloženo dokazilo pristojnega centra za socialno delo, da sta se starša ob njegovi pomoči poskušala sporazumeti, a neuspešno. Preden sodišče odloči, mora pridobiti mnenje pristojnega centra za socialno delo o otrokovih koristih,« pojasnjujejo na notranjem ministrstvu, kjer pa zaradi varovanja osebnih podatkov ne razkrivajo, koliko primerov tudi dejansko konča na sodišču.

Se še spomnite Sandokanov in Esmerald?

Preberite več v Štajerskem Tedniku