Arhiv Štajerskega Tednika

„Poglejte, njega dni, ko smo bili del umrle države Jugoslavije, smo morali delati tako, kot so nam zapovedovali iz Beograda, sedaj pa moramo delati tako, kot nam naročajo iz Bruslja, torej na nek način nismo samostojni in se moramo podrejati nekomu, pa če je prav ali ne,“ bruseljsko direktivo pokomentira Habjanič, ki je v okviru dobrodelnega projekta zbral že več kot 80 ton zamaškov.

Zanj kot filantropa in zbiralca se uveljavitev direktive še kako pozna. „Marsikomu je problem oddvojiti zamašek od plastenke, nekateri pa so to vzeli „fertik za gotovo“ in skupaj s plastenko odvržejo tudi pokrovček-zamašek,“ pove ptujski humanitarec, ki za zdaj še nadaljuje svoj humanitarni projekt. Vesel je, da je še kar nekaj ljudi, ki sledijo pozivu po zbiranju.

Se pa uredba v praksi še kako pozna. „Delež odloženih zamaškov se je zmanjšal za 50 odstotkov. Najprej je veliko škode naredil covid, ker je ministrstvo za šolstvo v času pandemije šolam in vrtcem dalo priporočilo naj ne zbirajo zamaškov, ker se v njih lahko nahaja covid, pa tudi prosto gibanje med občinami je nekako povzročilo težave s prevozi od zbirališča do skladišča. Večina šol in vrtcev je sledila temu priporočilu in se po končani pandemiji ni vrnila k zbiranju.“ Manj zamaškov zberejo tudi zaradi zaprtja nekaterih gostinskih lokalov, udeleženih v njegovem projektu, doda Habjanič, prepričan, da nikogar ne prosijo za nekaj nemogočega, ampak samo za zamašek, ki je gospodinjski odpadek, s katerim lahko pomagajo pomoči potrebnim in naravi, v smislu manjšega onesnaževanja.

Preberite več v Štajerskem Tedniku