T. J. G.

##IMAGE-3311623##

Očitke, kako je dežurna preiskovalna sodnica okrožnega sodišča v Krškem zoper Jožeta Budiča, ki je bil osumljen posilstva hčere, ogrožanja varnosti in zanemarjanja mladoletne osebe ter surovega ravnanja, odredila zgolj hišni pripor, ni pa ga priprla, je pojasnil Gregor Strojin z Vrhovnega sodišča.

»Osumljenec je bil k dežurnemu okrožnemu preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Krškem priveden v sredo, 11. novembra, ob 17.40 uri. Policisti so ga pridržali že v ponedeljek, 10. novembra, ob 9.40 uri, po hišni preiskavi torej, ki so jo opravili na njegovem domu. Preiskava je bila opravljena v zvezi z očitanimi kaznivimi dejanji, ki naj bi se zgodila predhodno, in je bila usmerjena predvsem v pridobivanje in zavarovanje dokazov za potrebe kazenskega postopka.

Tožilstvo predlagalo pripor

Okrožno državno tožilstvo je preiskovalnemu sodniku predlagalo odreditev pripora. Preiskovalni sodnik je skladno z ugotovljenim dejanskim stanjem odredil hišni pripor, s katerim je osumljencu prepovedal oddaljitev iz poslopja, kjer prebiva, razen za odhod na delo.

Istočasno je osumljencu skladno s predlogom tožilstva prepovedal stike z vsemi osebami, razen s tistimi, ki z njim prebivajo oziroma s katerimi ima stike pri opravljanju dela. Izrecno je prepovedal vsak stik in komunikacijo oziroma približevanje dvema osebama, ki sta v kazenskem postopku domnevna oškodovanca.

V postopku razmerje z osebami, ki z njim prebivajo, ni bilo izpostavljeno kot nevarno oziroma tako problematično, da bi terjalo ostrejše ukrepe. Hišni pripor predstavlja drugo najstrožjo obliko zakonsko dovoljenih ukrepov za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti, odpravo ponovitvene nevarnosti in uspešno izvedbo postopka.

Sodišče se je za izbiro nujno potrebnega ukrepa odločilo v okviru zakonsko določenih pogojev in kriterijev, na podlagi predloga tožilstva ter zaslišanja osumljenca, ki je pri tem upravičen do odvetniškega zastopanja.

Pogoji in kriteriji za tovrstne ukrepe so določeni v Zakonu o kazenskem postopku, predvsem v členih 199a in 201. Skladno z zakonodajo oziroma 10. členom Sodnega reda, ki se nanaša na obvestila medijem o kazenskih zadevah, vam podatkov o sodniku, ki je zadevo obravnaval, ne moremo posredovati.«

T. Jakše Gazvoda