M. G., arhiv DL

M. G.

O nedelje slovenski mediji poročajo o krvavem madežu, ki se je odtisnil na Petrolovem bencinskem servisu v Kočevju, okoli enajste ure dopoldan. Brutalen umor 39-letnega Borisa Zupanca mlajšega je prestrašil in hkrati na noge dvignil številne kočevske Rome, ki -kot so dejali- ne bodo pod nobeno ceno več prenašali terorja svojih rojakov, skupine lokalnih objestnežev. Slednji naj bi bili stari znanci policije, ki jim je v okviru svojih zakonskih pristojnosti sicer stopila na prste, vendar to barabine ne spametuje. Še kako dobro se zavedajo šibkosti (raztegljivosti) pravnega sistema in seveda ravnajo po svoje.

Na dvorišču družine Zupanc, oče Boris je znan podjetnik, ki je imel v bivši skupni državi prvi največji zakonsko urejen odpad za zbiranje pločevine, so rojaki po tem, ko zvedeli za novico, da je Boris mlajši umrl, oznanjali domnevne nečedne posle skupine napadalcev. Med drugim naj bi grozili in izsiljevali tudi ostale Kočevce in ne le podjetne Rome. »Zakonodaja je za nič. Ja, v mojimh časih, trideset let nazaj, je bila policija zakon. Če si kaj ušpičil, te je privedel na postajo in… več te ni »zasrbelo«, da delaš neumnosti. Danes pa je groza,« se je po starih časih kolcalo možakarju sivih las, preden je opisal dogodek umora, od katerega je bil lučaj oddaljen.

Pravi, da je vnuk videl, kako je skupina, bilo naj bi jih pet ali šest, s sekiro nekoga napadla, drugi so se žrtve, ki je bila že na tleh, lotili s koli. »Izpred hiše sem tudi jaz to s stisko v trebuh gledal. Kaj neki se dogaja, se mi sanja? Kmalu je prišla policija in rešilci, začeli so se zbirati ljudje,« je še dejal. »Če jih bodo preiskovalci spustili iz zaporov v Ljubljani, ne bo v redu, lahko pride do maščevanja. Kako bi vi ravnali, da vam zverinsko pokončajo otroka, sina, moža,« osupli opozarjajo v družini Zupanc. Povečana navzočnost policije na nekaterih krajih v mestu ob Rinži po tem dogodku je bržkone varovalka, da se ne bi ogenj med skupinami Romov še bolj razplamtel, predvsem pa je naloga mož postave, da poskrbijo za varnost vseh občanov.

Podrobna preiskava naj bi odstrla vse tančice okrutnega nedeljskega umora. Veliko je nepreverjenih novic, policija , razumljivo, v interesu preiskave izjav ne more dajati. Je bil razlog za umor zgolj »mehko« obračunavanje med skupinama Romov pred gostiščem v Štalcerjih in nato nadaljevanje v gostilni v obrtni coni na Bregu pri Kočevju dan prej, ali pa so korenine nezaslišanega dogodka veliko globlje? V Štalcerjih naj bi si v lase skočila Borisov nečak in mladenič iz naselja Trata (ki sta končala na UKC Ljubljana), pesti naj bi pele tudi med drugimi Romi. V gostilni na Bregu naj bi, je dejala Tatjana, žena pokojnega Borisa (Boba), nekdo s steklenico udaril po glavi, ves čas naj bi mu tudi grozili. Uradnih informacij, kaj se je naprej dogajalo, ni.

Če je skupina sedmih moških, starih med 22. in 36. letom, ki so jih v nedeljo pridržali policisti in jih odpeljali v preiskovalni zapor, res načrtovala umor, bo pokazala preiskava. »Bobo je imel pred leti težave z drogami, to nismo skrivali, a je bil po tem človek na pravem mestu. Očistil se je tega zla, si uredil hišo na Marofu, in z družino živel od dela svojih rok,« smo slišali tako v družini Zupanc kot od drugih na kraju nedeljskega dogodka. »Na bencinsko črpalko smo šli po telefonsko kartico. Ne sluteč, da bo to najina zadnja skupna vožnja, sem privolila. Stopil je ven iz avtomobila, ura je, če se spominjam prav, bila malo po deseti; takrat se je proti nam od ceste, kjer je v bližini Molov servis, k nam zapodila peterica, toliko sem jih preštela. Mene so vrgli na tla, v rokah so imeli sekiro in kole, Bobo je vpil in kmalu onemogel. Tolpa ga je brez milosti tolkla kot žival. Ne vem, če je to še kdo videl, jaz sem bila v šoku. V tej skupini iz romskega naselja Trata je bilo nekaj napadalnih fantov, ki so moji bratranci. Seveda jih poznam. Le zakaj so to storili, pred očmi otroka,« se objokana in potrta sprašuje žena Tatjana. »Dajmo nekaj skupnega narediti, da ne bo znova tekla kri. Policija, tožilec, sodstvo, občina. Vsi bi se morali zavedati, da je šla kap čez rob,« so pomirljivi toni, ki smo jih tudi slišali med številno Zupančevo družino in njihovimi znanci, ki so objokovali Bobovo smrt.