Arhiv Štajerskega Tednika

»Prepovedali so dvig cen izdelkov, nujnih za življenje«

Koronavirus se neustavljivo širi tudi po Bosni in Hercegovini. Stvari so še sicer obvladljive, a se bojijo, kaj bodo prinesli naslednji dnevi, tudi zato, ker ogromno Bosancev dela v tujini in so razsežnosti lahko zelo resne. Ljudem je enako kot marsikje drugje svetovana samoizolacija. Tamkajšnji zdravstveni sistem je v velikih težavah, epidemija pa bi ga lahko povsem sesula.

»Že od začetka marca so zaprti veliki centri, manjše trgovine še obratujejo in so precej dobro založene, ljudje pa si množično delajo zalogo, saj se bojijo, da bo nekaterih izdelkov zmanjkalo. Kupujejo osnovne sestavine; moko, olje, kvas, riž … Posnetki iz drugih držav so ljudem nagnali strah v kosti, še vedno pa je preveč tistih, ki se navodil ne držijo. Tudi ukrepi države niso bili pravočasni. Polna letala ljudi iz tujine so prihajala še nekaj dni nazaj, pa jim ni bila odrejena obvezna samoizolacija. Zdaj je končno uvedena za vse, ki pripotujejo iz tujine, vprašanje pa je, kaj se je lahko razširilo do zdaj,« pravi Irma Pavlovič iz Sarajeva.

Tudi pri njih so šole, vrtci in fakultete zaprli svoja vrata, enako velja za kulturne in druge ustanove. Težave so tudi zaradi pomanjkanja zaščitnih mask, rokavic in druge opreme za mejno policijo.

Popolna prepoved vstopa v državo pa že nekaj časa velja za državljane Italije, Irana, Južne Koreje in Kitajske. Država pa je sprejela tudi nekatere pohvalne ukrepe, prepovedali so dvig cen nekaterih artiklov, nujnih za življenje.

45-letna Judy Selb živi v Cape Townu, enem od treh glavnih mest Južnoafriške republike (JAR). Tudi njihovo državo je pandemija že zajela. Zaradi razlik v ekonomskem statusu se del prebivalcev lahko drži preventivnih varnostnih ukrepov, drugi žal ne. »Po eni strani smo država prvega, po drugi strani pa država tretjega sveta. Iz pogleda prvega sveta reagiramo podobno kot evropske države. Pandemija je strašljiva, ampak se čim bolj trudimo sprejeti in upoštevati nasvete zdravniških strokovnjakov. Lahko si privoščimo, da kupimo nekaj živeža na zalogo, obdržimo otroke doma, ne potujemo, poslovne sestanke opravljamo preko video konferenc. Torej, lahko si privoščimo samoizolacijo za določen čas. Večina od nas ima službe, ki jih lahko opravljamo na daljavo, otroci šolske obveznosti izpolnjujejo preko spleta.«

Deset ljudi v kolibi, samoizolacija nemogoča

»V revnejših skupnostih je situacija na žalost popolnoma drugačna. Ne zavedajo se resnosti pandemije in okužb. Virus je zanje še vedno nekaj imaginarnega, nanj reagirajo samo s skomiganjem ramen. Pri revnejših skupinah prebivalstva samoizolacija sploh ni možna, saj jih po deset skupaj živi v hiški oziroma baraki velikosti garaže za en avtomobil. Revščina je tako velika, da so osnovne higienske potrebščine, kot so milo in razkužila, razkošje, ki si ga nihče ne more privoščiti. Večina od njih je brezposelnih, tisti, ki pa službo imajo, živijo iz meseca v mesec. Mogoče se nekateri resnosti situacije zavedajo, ampak raje skomignejo z rameni, saj bi jim odsotnost z dela prinesla odpoved in bi posledično ostali brez dohodka.«

Zboleli samo bogati, ki so potovali

Preberite več v Štajerskem Tedniku