Shutterstock

Mnoga čistila, ki jih vsakodnevno uporabljamo, vsebujejo škodljive kemikalije, ki uničujejo okolje in ogrožajo naše zdravje. V odtoke in smeti jih zmečemo na tone, ne da bi sploh razmišljali o tem, kje končajo in kaj se z njimi tam zgodi. V okolje tako spuščamo neskončne količine kemije, ki zastruplja vode, tla in zrak. Posledice so škodljive za ljudi, živali in celotne ekosisteme. Njihova proizvodnja porablja veliko virov, poleg tega pa jih je težko pravilno zavreči in nemogoče odstraniti iz okolja. Poskusimo se izogniti vsaj najbolj okolju in zdravju škodljivim.

6 najbolj škodljivih

Amonijeve spojine (npr. benzalkonijev klorid) Amonijeve spojine, kot je benzalkonijev klorid, se pogosto uporabljajo v razkužilih in antibakterijskih čistilih. Te snovi so izjemno strupene za vodne organizme, saj že v majhnih koncentracijah povzročajo celične poškodbe, reproduktivne motnje in celo pogin rib, alg in rakov. V naravi se razgrajujejo zelo počasi, zato lahko vztrajajo v vodnih sistemih in tleh, kjer dolgoročno uničujejo ekosisteme.

Zamenjajte z: naravnimi razkužili, kot so razredčeni kis, eterična olja (npr. olje čajevca ali evkaliptusa) ali alkoholne raztopine.

Klor in klorove spojine (npr. natrijev hipoklorit) Klor, ki ga najdemo v belilih in dezinfekcijskih sredstvih, je močno oksidacijsko sredstvo. Ob stiku z organskimi snovmi tvori strupene stranske produkte, kot so klorirani ogljikovodiki, ki so znani po svoji rakotvornosti in škodljivem vplivu na živalske hormone. Ko klor zaide v vodne sisteme, ogroža ribe, plankton in druge vodne organizme.

Zamenjajte z: belili na osnovi natrijevega perkarbonata ali peroksida, ki so bistveno manj škodljiva za okolje.

Shutterstock

Fosfati Fosfate najdemo predvsem v detergentih in sredstvih za pomivanje posode. V vodi spodbujajo rast alg, kar vodi do tako imenovanega cvetenja alg in posledičnega pomanjkanja kisika, kar uničuje vodne ekosisteme. To zmanjšuje biotsko raznovrstnost in povzroča pogin rib ter drugih vodnih organizmov. Zamenjajte s: sredstvi, ki vsebujejo citrat ali zeolite, ki prav tako mehčajo vodo, ne da bi povzročali okoljsko škodo.

Sintetične dišave V mnogih čistilih so dodane sintetične dišave, ki vsebujejo ftalate in druge hlapne organske spojine. Te snovi izhlapevajo v zrak in prispevajo k onesnaženju zraka v notranjih prostorih, lahko pa povzročajo tudi težave z dihali, alergije in hormonske motnje. Ko pridejo v stik z vodo, so škodljive za vodne organizme in se le počasi razgrajujejo.

Zamenjajte z: čistili brez vonja ali z naravnimi eteričnimi olji.

C9-11 etoksilati C9-11 etoksilati se pogosto uporabljajo v večnamenskih čistilih, ker so zelo učinkoviti pri odstranjevanju maščob in umazanije. Vendar ti detergenti ob razgradnji pogosto sproščajo 1,4-dioksan, strupeno in potencialno rakotvorno snov. Poleg tega se slabo razgrajujejo v naravi, zato ostajajo v vodnih sistemih in škodujejo ribam ter drugim vodnim živalim.

Zamenjajte z: naravnimi snovmi na osnovi rastlinskih sladkorjev, kot so decil glukozid ali lauril glukozid.

Sintetična barvila Barvila v čistilih nimajo nobene funkcije, razen da so prijetna na pogled, okolje pa močno obremenjujejo. So obstojna, kopičijo se v vodi in tleh ter lahko povzročajo toksične učinke na vodne organizme, vključno z motnjami v razvoju in razmnoževanju. Poleg tega se nekatera med razgradnjo spremenijo v še bolj strupene spojine.

Najboljša rešitev je izbira čistil brez barvil.