Profimedia

Finančni mehurček (bubble) se zgodi takrat, ko vrednost določene zadeve na trgu, denimo delnice ali kriptovalute, močno preseže dolgoročno vzdržno vrednost. Zgodi se ko vlagatelji množično investirajo v določeno podjetje ali panogo, velikokrat zaradi strahu pred izgubljenim dobičkom (fomo - fear of missing out). Zagnani vlagatelji vrednost denimo delnic poženejo v nebo, dokler seveda ne pride do neizogibnega dejstva: rast se ustavi, sledijo panične prodaje in nenaden ter sunkovit padec vrednosti. Mehurček poči. 

Dot-com mehurček

Verjetno najbolj znan primer takšnega dogodka v svetu vlagateljstva je internetni (dot-com) mehurček, ki je zaznamoval investiranje v drugi polovici devetdesetih in na začetku novega tisočletja. Vlagatelji so mrzlično vlagali v vsako podjetje, ki je imelo v imenu “.com.” Slepo so verjeli, da bo splet v hipu in do nerazpoznavnosti preoblikoval globalno gospodarstvo, ob tem pa so zanemarili dejstvo, da številna podjetja, ki so se bogatila zaradi njihovih investicij, niso imela niti jasnege poslovne vizije, ali modela, kaj šele, da bi ustvarjale dobiček. 

Profimedia

Po letu 2000 je optimizem vlagateljev pojenjal, saj so številni spoznali, da veliko izmed novoustanovljenih podjetij nima možnosti, da se razvijejo tako kot so sprva obljubljali. Tehnološki indeks Nasdaq, ki je bil še posebej preplavljen s takšnimi delnicami, je od vrhunca izgubil skoraj 80 odstotkov vrednosti. Tisoče podjetij je propadlo, številni vlagatelji pa so utrpeli visoke izgube. Seveda so se odvile tudi nekatere uspešne zgodbe, kjer so vlagatelji mastno zaslužili. Med takšnimi podjetji so seveda Amazon, Google in Ebay. 

Gre umetna inteligenca po isti poti?

Na prvi pogled se zdi, da gre pri investicijah v podjetja, ki razvijajo umetno inteligenco za enak pojav, kot se je zgodil pred tremi desetletji. Vsako podjetje, ki v svojem imenu uporabi črki AI (Artificial intelligence) na vlagatelje deluje kot nekakšna magična tovarna denarja. Vlaganje v to panogo je v zadnjem obdobju izjemno, ponovno predvsem zaradi strahu pred zamujeno priložnostjo. 

Veliki načrti

Umetna inteligenca: Kdo v Evropi jo še razvija na nacionalni ravni?

Trenutno to zelo konkretno vidimo pri peščici velikih podjetij, ki vlečejo borzne indekse – predvsem Nvidia in Microsoft. Centralne banke, investicijske institucije in finančni strokovnjaki že nekaj časa ugotavljajo, oziroma se bolje rečeno prerekajo o tem, ali pri tem gre za ponovitev nedavno pretekle zgodovine dot-com mehurčka.

Vsi kazalniki mehurčka

Pri obeh pojavih gre namreč za tehnološki revoluciji, ki korenito spreminjata življenja običajnih ljudi, obenem pa nezadržno preoblikujeta tudi gospodarstvo. Podobna je tudi sunkovita rast vrednosti delnic tehnoloških podjetij na trgu. Vrednotenja nekaterih podjetij povezanih z umetno inteligenco so neverjetno visoka, kakor izgleda pa se ta rast zaenkrat še ne misli zaustaviti. Po drugi strani pa še ni povsem jasno, kako bodo nekatera podjetja, ki so na papirju vredna več milijard, kdaj tudi v zelenih številkah. Vlagatelji se trenutno zanašajo na to, da bo enkrat v prihodnosti tehnologija, ki jo razvijajo nepogrešljiva in kar je še pomembneje, profitabilna. Vzorec je viden od daleč: ogromne količine kapitala se stekajo v zelo skrivnostne projekte. 

Profimedia

Če se postavimo v vlogo hudičevega odvetnika, med eksplozijo investicij v umetno inteligenco in dot-com mehurčkom obstaja vsaj ena, a izjemno pomembna razlika. Če so vlagatelji z denarjem zalagali popolnoma neznana podjetja, danes investirajo v podjetja, ki so dokazano uspešna (Microsoft, Meta, Alphabet, Ndivia). Ta podjetja bodo po vsej verjetnosti preživela tudi v primeru, če bodo njihovi UI projekti popolnoma pogrnili. 

Ali bo mehurček počil?

Z gotovostjo na to vprašanje ne zna odgovoriti nihče. Mehurčke pregovorno prepoznamo komaj takrat, ko je že prepozno, a je pri vlaganju v podjetja, ki se ukvarjajo z umetno inteligenco, pametno dobro premisliti. Če bo do poka mehurčka prišlo, se bo odvil eden izmed dveh scenarijev: Lahko pride do klasičnega "poka" mehurčka, kjer se bo obelodanilo dejstvo, da je večina vlagateljev brcnila v temo in izgubila ogromne količine denarja, sektor pa bo popolnoma razpadel. V manj dramatičnem primeru pa bo prišlo zgolj do veliko počasnejše rasti prihodkov za podjetja in vlagatelje. Tako bodo številni vlagatelji utrpeli določene izgube, UI sektor pa bo "preživel."