Arhiv Štajerskega Tednika

Letos je bila posejana na 184 hektarjih njiv, ocenjujejo, da bo pridelek za skoraj 30 odstotkov večji od povprečja zadnjega merjenega desetletnega obdobja (od 1997 do 2006). Nasprotno pa bo slabša letina buč za olje; skupna količina suhega semena buč za olje naj bi namreč znašala približno 2000 ton, kar je skoraj 30 odstotkov manj kot v letu 2018. Nekaj podobnega se bo letos očitno zgodilo tudi s sojo.

Medtem ko je bila lanska sadna letina izjemna, pa bo letošnja v intenzivnih sadovnjakih zaradi slabega vremena z veliko dežja, nizkimi temperaturami v času cvetenja in ponekod celo s pozebo, skromnejša. Bo pa dobra letina ameriških borovnic in malin, kakor tudi grozdja; slednje si je delno opomoglo celo tam, kjer je poleti večkrat klestila toča. Slovenski vinogradniki naj bi na približno 15.600 hektarjih vinogradov pridelali okoli 108.300 ton grozdja.

Pridelovalni pogoji za koruzo, ki velja za najbolj razširjeno kmetijsko kulturo pri nas, so bili tudi letos dobri. Posejana je bila na 67.410 hektarjih kmetijske površine, od tega na 60 odstotkih ali 38.800 hektarjih koruza za zrnje. Pričakovani povprečni pridelek koruze za zrnje naj bi bil 9,1 tone na hektar. Količinsko naj bi bilo nekaj manj tudi silažne koruze, in sicer skoraj 1,4 milijona ton, povprečni pridelek pa naj bi bil približno tak kot v prejšnjem letu.

Preberite več v Štajerskem Tedniku