Andraž Purg

Predvidoma v septembru bo v štorski jeklarni s polno paro začel delovati center sekundarne metalurgije. Gre za največjo naložbo v zgodovini družbe, ki je zelo pomembna tudi za njeno nadaljnje poslovanje. Nove peči in naprava za vakuumsko obdelavo jeklene taline ji bodo omogočile izdelavo čistejših, visoko trdnih jekel ter nerjavnih in nekaterih orodnih jekel. Z novimi izdelki bo na evropskem jeklarskem trgu, ki ga v zadnjih letih pretresajo precejšnje težave, povečala  konkurenčnost, obeta si tudi nove naročnike. Družba Štore Steel letos posluje bolje kot lani.

S centrom sekundarne metalurgije v Štorah odpirajo novo poglavje v svojem delovanju. Doslej so bili vezani predvsem na avtomobilsko industrijo. Pred leti je veljalo, da ima vsak tretji kamion, narejen v Evropi, vzmeti, za katere je bilo jeklo izdelano v štorski jeklarni. Ker je proizvodnja avtomobilov že nekaj časa v krizi, so tudi v Štorah dobivali manj naročil. Lani se je najprej zmanjšalo povpraševanje v industriji tovornih vozil in kmetijske mehanizacije, v drugem polletju še v avtomobilski industriji.

»Center sekundarne metalurgije končujemo ravno v pravem času, ko se moramo usmeriti stran od avtomobilske industrije. Sodelovanja z njo ne bomo ukinili, takšne želje niti nimamo. Vendar potrebujemo nove kupce v novih dejavnostih, zlasti v strojegradnji in orodjarstvu. Izdelovali bomo jekla z višjo dodano vrednostjo, kar nam bo omogočalo boljše preživetje na trgu,« pravi glavni direktor Matevž Fazarinc, ki je vodenje družbe Štore Steel prevzel maja letos.

Andraž Purg

Postavitev centra napovedali že pred sedmimi leti

V Štorah so postavitev centra sekundarne metalurgije napovedali že leta 2018 in takrat naložbo ocenili na približno 15 milijonov evrov. Z leti se je vrednost naložbe povečevala in Fazarinc ocenjuje, da bo na koncu znašala nekaj čez 30 milijonov evrov. »Vse se je podražilo, opraviti je bilo treba vrsto dodatnih del, ki na začetku niso bila predvidena. Je pa zelo pomembno, da so celoten projekt s svojim inženirskim in tehnološkim znanjem vodili ljudje iz podjetja,« poudarja. Gradnja centra ni bila samo dražja, kot so v družbi pričakovali, ampak je tudi trajala dlje časa. Razlog za to so bili zastoji pri dobavah opreme v času covida, ob tem je bil tudi projekt zelo zahteven, saj zaradi novega centra niso gradili nove stavbe, ampak so ga umestili v proizvodne prostore.

Prve vroče preizkuse so že opravili izdelali in z rezultati so zelo zadovoljni. Redna proizvodnja se bo začela najkasneje prihodnji mesec.

Tri ključne naloge

Zaradi proizvodnje novih jekel v Štorah ne načrtujejo večjih dodatnih zaposlitev. Trenutno je v podjetju 485 zaposlenih, njihovo število želijo povečati na 500. »Nimamo tako izrazitih problemov s pomanjkanjem kadrov kot nekatera druga proizvodna podjetja. A je res, da so zaradi tistega manjkajočega dela sedanji zaposleni bolj obremenjeni. Novi sistemi, ki jih vgrajujemo, zahtevajo tudi več procesnega in tehnološkega znanja, kar pomeni, da na nekaterih delovnih mestih potrebujemo bolje tehnično izobražen kader. Zavedamo se, da prihaja nova generacija, ki ima drugačne vrednote in tudi drugačne zahteve, ki jih v tradicionalni industriji, kot je naša, ni lahko izpolniti. Najkasneje v petih letih se bomo morali spremeniti, da ne bomo imeli težav,« pravi Matevž Fazarinc.

Novi glavni direktor družbe Štore Steel je z zaposlenimi že opravil več pogovorov. Pri tem je poudaril, da sta za dobro poslovanje ključna nenehno zagotavljanje varnega in zdravega delovnega okolja in takšen kadrovski razvoj, da bo podjetje več kot le zaposlovalec. Tretja sprememba, na katero je opozoril, je drugačen proizvodno-prodajni program, da se torej jeklarna nekoliko umakne iz avtomobilske industrije in razprši tveganja oziroma uspe še v kateri drugi industriji. »Treba je najti nove niše. Tehnologijo in znanje, da lahko to naredimo, imamo,« pravi.

Andraž Purg

Izziv niso količine, ampak cene

Matevž Fazarinc navaja, da likvidnost podjetja sicer ni takšna, kot si jo želijo, vendar o takšni krizi, na kakršno je pred kratkim opozoril Skei, v družbi Štore Steel ne morejo govoriti. Je pa letošnje poslovanje zelo zahtevno. Slabo lansko povpraševanje se je nadaljevalo v prvih dveh mesecih, nato so se razmere začele izboljševati.

»Proizvodnjo imamo zdaj v celoti zasedeno. Naš izziv trenutno niso količine, ampak cene izdelkov. Prodajnih cen ne moremo zviševati, v primerjavi z lani so se celo nekoliko znižale. Na evropskem trgu je veliko cenejšega jekla iz tretjih držav, zlasti iz Kitajske in Indije. Ob tem, da je električna energija pri nas zelo draga in da so zaradi marsikaterih dajatev, ki sta jih uvedli Slovenija in Evropska unija, proizvodni stroški zelo visoki, je težko biti konkurenčen,« opozarja. Zato upa, da se bodo uresničile napovedi o emisijskih kuponih, ki bi jih plačevali tisti, ki kupujejo jekla iz tretjih držav. Z uvedbo emisijskih kuponov bo pritisk na cene manjši. Zato ga prihodnost jeklarske industrije in podjetja Štore Steel ne skrbi. Razmere na trgu se počasi izboljšujejo, tako imenovana varnostna mreža se veča in načrtovanje postaja lažje kot v zadnjih letih, ko tudi v jeklarstvu niti za mesec naprej niso vedeli, kaj se bo dogajalo na jeklarskem trgu.

Lani izguba, letos poslovanje pozitivno

Štorska jeklarna, ki od 65 do 70 odstotkov svojih izdelkov izvozi, največ v Nemčijo, izvozniki pa so večinoma tudi njeni kupci v Sloveniji, je lani poslovala najslabše po covidnem letu 2020. Ustvarila je 133 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za petino manj kot predlani, in imela malo manj kot 700 tisoč evrov čiste izgube. Načrtovala je, da bo v letu 2024 prodala 140 tisoč ton jekel, a jih je malo manj kot 118 tisoč ton.

Matevž Fazarinc ocenjuje, da bo podjetje, če bo tudi v naslednjih mesecih naročil toliko, kot jih ima zdaj, letos količinsko proizvodnjo povečalo za 20 odstotkov. Za približno toliko odstotkov naj bi se v primerjavi z lani zvišali tudi prihodki. »Trenutno na mesečni ravni poslujemo s pozitivno ničlo, zato težko govorim, da smo v krizi. Ni tako, kot bi si želeli mi ali naši lastniki. Seveda si želimo mnogo več. Če bomo lahko znižali stroške energentov in če bo Evropska unija uvedla omejitve za uvoz azijskega jekla, da ne bo več takšnega pritiska na končne cene, prihodnost štorske jeklarne ni ogrožena,« poudarja.

Andraž Purg

Kdo je dr. Matevž Fazarinc?

Po kraju rojstva je Ljubljančan, izhaja iz znane celjske družine, je prvi glavni direktor jeklarne, ki ni Štorovčan. Po izobrazbi je metalurg, iz metalurgije je tudi doktoriral.

Poklicno pot je začel kot raziskovalec in si, kot pravi, »nikoli nisem mislil, da bom kdaj kakšen direktor«. Takoj po doktoratu se je zaposlil v Acroniju, nato je približno pet let delal v podjetju Knauf Insulation. Aprila 2022 je na povabilo nekdanjega direktorja Acronija odšel v Steklarno Hrastnik, kjer je bil zaposlen malo manj kot tri leta, od tega zadnjih osem mesecev kot generalni direktor. V začetku leta 2025 se je zaradi različnega pogleda na razvoj steklarne razšel z njenim lastnikom ter se prijavil na razpis družbe Štore Steel. Za novega glavnega direktorja je bil izbran med petimi kandidati.

Andraž Purg