Andraž Purg

Po poklicu je profesorica razrednega pouka. Pred 30 leti se je zaposlila kot učiteljica v Osnovni šoli Blaža Arniča v Lučah, leta 2013 je zasedla mesto ravnateljice. A njeno delo presega meje šolskih zidov in hodnikov, saj z veliko predanostjo sodeluje tudi v številnih drugih dogodkih v občini in prispeva k boljšemu življenju v skupnosti. Je tudi predsednica Kulturno-umetniškega društva Toneta Mlačnika Luče. V Lučah tako skoraj ni prireditve, v kateri ne bi pustila košček sebe. Je tudi pobudnica številni novih lokalnih projektov, že vrsto let je vključena tudi v delo planinskega društva, kjer mlade navdušuje za gorništvo. Občina Luče ji je zato za nesebično delo in doprinos k razvoju kraja ob letošnjem občinskem prazniku podelila zlato plaketo.

Andraž Purg

Andreja je v Lučah odraščala, tudi zato je z njimi že od otroštva močno povezana. Že kot deklica je želela postati učiteljica. Po študiju v Mariboru se je v luški osnovni šoli zaposlila kot učiteljica razrednega pouka, letošnje šolsko leto je v isti osnovni šoli dopolnila že dvanajsto leto ravnateljevanja. »Za mano je že kar nekaj kilometrine, a vedno je nekaj novega. Ob vzgojno-izobraževalnem delu smo doživeli že veliko – od epidemije do gradnje športne dvorane v Lučah in telovadnice v podružnični šoli v Solčavi,« uvodoma pove in prizna, da ob dobrem šolskem kolektivu ne občuti prevelike teže dela.

Število otrok upada

Kot pove, je bil prehod z učiteljskega na ravnateljsko mesto velika sprememba, a se je sčasoma v novi vlogi znašla. »Še vedno me veseli tudi delo v razredu. Bolj kot birokracija, ki je je pri ravnateljevanju vedno več. V razredih še vedno občasno nadomeščam tudi kakšno uro ali nudim dodatno pomoč.« Luško osnovno šolo je v letošnjem šolskem letu obiskovalo 178 otrok, 23 jih je bilo v podružnični šoli v Solčavi.

Število otrok se sicer v Lučah z leti zmanjšuje. »V naslednjih letih bodo v šolo vstopale manjše generacije otrok, zato bomo imeli v Lučah kombinirane oddelke. To se zdaj nekoliko izboljšuje, a se je v letih 2020, 2021 in 2022 rodilo zgolj po približno 10 otrok, kar je za naš kraj zelo malo. V Solčavi letno vselej vpisujemo od 4 do 6 otrok,« pove in doda, da si želi, da bi bila kot ravnateljica bolj prisotna tudi v Solčavi, a ji zaradi logistike to velikokrat ne uspe. »Tam imamo tudi vodjo podružnice in vesela sem, da dobro sodelujeva in sva redno v stiku po telefonu ali e-pošti.«

Andraž Purg

Sodelovanje šole in kraja

Ob pedagoškem delu je Andreja zelo dejavna tudi na kulturnem področju. Ko je sprejela službo v osnovni šoli v Lučah, je postala tudi članica Kulturno-umetniškega društva Toneta Mlačnika Luče, od leta 2017 ga vodi tudi kot predsednica. »Sodelujem na številnih prireditvah, pišem tudi scenarije, a rada delujem v ozadju in zelo nerada nastopam. Če se da, se temu izognem,« nasmejano pove.

V preteklosti je bila zaslužna za organizacijo 60-letnice kulturnega društva. Tedaj so na njeno pobudo oživeli folkloristi, pevci Viva la musica in igralci iz Theatra 71. Pod njenim okriljem vsako leto potekajo tudi številni dogodki v mesecu kulture, osrednja prireditev ob občinskem prazniku ter petkova etnografska prireditev na tržnici ob Lučkem dnevu, novoletni koncert in druge prireditve, ki jim s svojimi idejami vdihne dušo. »V Lučah je doma glasba. Znano je ›lučko petje na štrto‹, ki je vpisano tudi v register nesnovne kulturne dediščine. Sicer pa se trudimo, da ob različnih kulturnih dogodkih vselej vključimo tudi otroke. Tudi zato je dobro, da je predsednik kulturnega društva nekdo iz šole,« pove. In doda, da želijo otrokom s tovrstnim sodelovanjem privzgojiti občutek pripadnosti širši skupnosti.

Andraž Purg

Ni ostala neopažena

Andreja je sodelovala tudi pri projektu Gorniške vasi. Po zadnjih poplavah je v tistih težkih dneh skoraj ves svoj čas preživela v šoli, kjer je pomagala pri različnih nalogah, in sicer povsod, kjer je bila potrebna pomoč. Že več kot 20 let je aktivno vključena tudi v delo planinskega društva, kjer sodeluje pri vzgoji in navduševanju mladih za gorništvo, bila je tudi planinska mentorica in med poletnimi počitnicami z otroki hodila na planinske tabore.

Kot pove, so Luče majhen kraj, zato je pri soustvarjanju družabnega utripa sodelovanje zelo pomembno. »Zagotovo bi lahko v kraju poiskali še več možnosti za druženje. Po epidemiji se zelo občuti, kako je vas popoldne prazna in tiha. Ob kulturnih dogodkih se mi zdi, da se jih ljudje kar udeležijo. A menim, da smo po epidemiji postali nekoliko bol zapečkarji,« še doda sogovornica, ki prejeto zlato plaketo razume kot priznanje širše skupnosti, s katero sodeluje. »Vesela sem, da je moje delo opaženo, a vedno poudarjam, da za vsako uspešno stvarjo stoji ekipa,« zaključi.

Andraž Purg