Arhiv Štajerskega Tednika

Več kot 80 odstotkov vsega v letu 2017 na svetu namolzenega mleka je bilo kravjega, 15 odstotkov je bilo bivoljega, preostanek pa je odpadel na kozje, ovčje in kamelje mleko. Odstotek kravjega mleka v državah članicah Evropske unije je še večji, saj se ga namolze več kot 96 odstotkov vsega mleka, Slovenija pa je tu sploh rekorderka, kjer v prireji mleka kravje mleko prevladuje v še večjem deležu, saj ovčje in kozje mleko skupaj predstavljata manj kot pol odstotka celotne prireje. Leta 2019 je EU priredila malo več kot 152 milijonov ton kravjega mleka, tri milijone ton ovčjega in 2,5 milijona ton kozjega mleka, Slovenija pa 623.000 ton kravjega, slabih 600 ton ovčjega in dobrih 2.000 ton kozjega mleka.

Danci prvi, Romuni zadnji

Z rejo goveda se je v EU leta 2016 ukvarjalo nekaj več kot 1,9 milijona kmetijskih gospodarstev, od tega so krave redili na 1,6 milijona, krave molznice pa na slabih 1,2 milijona kmetijah. Primerjalne številke za Slovenijo pravijo, da so naši kmetje tega leta govedo redili na približno 32.800 kmetijah, od tega na 24.900 krave, na 9.600 kmetijah pa molznice. Zanimiv je podatek, da na nivoju EU upada število krav molznic, obenem pa se povečuje prireja mleka. Lani so namreč kmetije Evropske unije redile nekaj več kot 20 milijonov krav molznic, kar je 19 odstotkov manj kot pred dvema desetletjema. V Sloveniji je upad še večji, saj se je število krav molznic v tem obdobju zmanjšalo za kar 29 odstotkov; leta 2000 jih je bilo v hlevih slovenskih kmetov dobrih 140.200, lani le še 99.200. Kljub občutnemu upadu pa se, kot rečeno, prireja mleka zlasti na račun večje mlečnosti krav molznic povečuje.

Preberite več v Štajerskem Tedniku