Arhiv Štajerskega Tednika

Če bi vlada sledila zahtevam sindikatov, bi to na letni ravni za plače v javnem sektorju pomenilo milijardo več denarja. „Stroški dela v javnem sektorju so v zadnjih 12 mesecih znašali 3,9 milijarde evrov, kar predstavlja 23 odstotkov vseh javno-finančnih odhodkov. Pred desetletjem smo za plače javnih uslužbencev namenjali 20 odstotkov proračunskih odhodkov. Če bi se uresničile vse plačne zahteve javnega sektorja, bi se ta delež povečal na 29 odstotkov. Na drugi strani se je delež odhodkov za investicije v zadnjem desetletju z 11 znižal na šest odstotkov. Masa plač v javnem sektorju se je v zadnjem desetletju povečala za 39 odstotkov, v gospodarstvu za polovico manj, 18 odstotkov. Že sedaj v javnem sektorju za plače namenimo 11 % BDP, kar je več od povprečja EU (10 %). Da bi se približali povprečju, bi morali obstoječo maso plač za 550 milijonov evrov znižati. Sedanje plačne zahteve bi to neravnovesje še povečale. Povprečna bruto plača v javnem sektorju je bila leta 2017 za 270 evrov višja kot v zasebnem. Število zaposlenih v javnem sektorju se je v desetletju zvišalo za 20.000, medtem ko se je v gospodarstvu za 31.000 znižalo. Povprečna bruto plača v javnem sektorju se je v minulem desetletnem obdobju zvišala za 345 evrov, v gospodarstvu za 300 evrov,“ opozarjajo v GZS.

Zahteve so nevzdržne

Preberite več v Štajerskem Tedniku