Arhiv Štajerskega Tednika

V letu 2019 smo uvozili 563 ton svežih kumaric in jih izvozili samo osem, velika razlika med uvozom in izvozom pa je bila tudi pri vloženih kumaricah. Teh smo največ, 1241 ton, pripeljali iz Nemčije, najboljša odjemalka slovenskih vloženih kumaric pa je bila s 40 tonami Hrvaška.

Po podatkih Statističnega urada Slovenije (SURS) je bilo v letu 2019 samo 11 hektarjev kmetijskih površin namenjenih pridelavi kumaric za vlaganje, ki so šle naprej v prodajo. Da gre za izrazito razpršeno tržno pridelavo, govori dejstvo, da so kumarice za vlaganje gojili na kar 228 kmetijah. Večina teh površin, 77 odstotkov, je bila na prostem, samo 23 odstotkov pa v zaščitenih prostorih.

V slovenski navadi je, da večino kumaric za vlaganje pridelamo za lastno porabo na domačem vrtu ali njivi, in sicer smo jih lani pridelali 849 ton, od tega pa jih sami pojedli kar 74 in prodali samo 26 odstotkov. Že tako nizka samooskrba s kumaricami za vlaganje z leti samo še upada; v primerjavi z letom 2005 se je pridelava skoraj prepolovila, saj je bilo leta 2019 kumaric za vlaganje kar 43 odstotkov manj.

Preberite več v Štajerskem Tedniku