Arhiv Štajerskega Tednika

Proizvodnja hrane je po zadnjih podatkih za zdaj še zadostna, a je kljub temu vsak osmi Zemljan lačen, vsak tretji pa trpi zaradi pomanjkanja hrane. Poleg globalno neenake razporeditve hrane sta problematična tudi odnos do hrane in predvsem količine zavržene hrane; po ocenah Evropske okoljske agencije namreč vsako leto zavržemo kar tretjino pridelane hrane. Tako po nepotrebnem porabljamo naravne vire (zemljo, vodo in energijo) ter z nepotrebnimi pesticidi, gnojili in emisijami toplogrednih plinov škodujemo okolju, skupaj s hrano pa zavržemo tudi delo, čas in znanje njenih pridelovalcev in pripravljavcev.

Uradne definicije odpadne hrane doslej sploh ni bilo, na Statističnem uradu RS (SURS) so nedavno zapisali: »Med odpadno hrano štejemo vsa surova ali obdelana živila in ostanke teh živil, ki se izgubijo pred pripravo hrane, med njo ali po njej in pri uživanju hrane, vključno s hrano, ki se odvrže med proizvodnjo, distribucijo, prodajo in izvajanjem storitev, povezanih s hrano, in v gospodinjstvih.« Hrana za humanitarne namene ali ostanki hrane, namenjeni za predelavo v živalsko krmo, torej niso odpadna hrana.

163 evrov v smeti

Ste se odločili ukrepati?

Do kdaj je hrana uporabna?

Razdelilnica hrane kmalu tudi na Ptuju

Preberite več v Štajerskem Tedniku