Jure Kljajić

Dijaki so med drugim povedali, da s sošolci uporabljajo tako klasične načine, kot so listki pod mizo ali v rokavu, zapiski na koži, prepisovanje od sošolcev, zamenjava testov, kot sodobnejše načine, ki jih omogoča razvoj in dostopnost elektronskih naprav. Nekateri odgovore poiščejo na pametni uri ali telefonu, med seboj pa si pomagajo tudi tako, da tisti, ki zna bolje, fotografira rešen test in ga pošlje sošolcem, pri čemer so usklajeni, kdo, kdaj in kako bo zamotil učitelja, da ta goljufanja ne bo opazil. Dijaki so denimo navedli primer, ko je sošolec učitelja pretental tako, da je telefon z odprto fotografijo kalkulatorja postavil v ovitek za kalkulator. Eden od sošolcev pa je fotografijo testa poslal prijatelju zunaj razreda, s katerim je bil na zvezi s pomočjo slušalke, skrite v ušesu, da mu je lahko narekoval odgovore.

Klasično prepisovanje še vedno na prvem mestu

Ravnatelj Tehniškega šolskega centra Maribor Aleš Smole je pojasnil, da se pri goljufanju še vedno največkrat pojavljata klasično prepisovanje in uporaba listkov: »Te načine je seveda bistveno lažje zaznati kot recimo goljufanje s pametnimi urami, slušalkami,. Dijaki sicer ob vstopu v učilnico oddajo telefone v svoj predalček pri vratih, a se vseeno zgodi, da kdo telefon pretihotapi v šolsko klop tudi med testom. »Če učitelj ni dovolj pozoren, pa lahko učenec cel esej ali test napiše s pomočjo umetne inteligence,« je dodala ravnateljica ene izmed srednjih šol.

Uporaba umetne inteligence pri domačem delu se hitro prepozna

A se zlasti pri esejih hitro opazi pomoč umetne inteligence, »saj je struktura stavkov pogosto precej kompleksnejša in slogovno dovršena, kot bi jo učenec zmogel samostojno oblikovati, enako je pri domačih nalogah«. Učitelji sicer vse pogosteje opažajo uporabo umetne inteligence pri pisanju domačih nalog, ob tem pa ugotavljajo, da učenci orodju pogosto slepo zaupajo, čeprav jim navede napačne ali zavajajoče podatke. Tudi po Smoletovi oceni trenutno še ni težko prepoznati dela umetne inteligence, sploh če učitelji primerjajo delo in izdelke dijakov v razredu: »Zelo hitro se vidi, ali gre za lastno delo tudi s pomočjo umetne inteligence, kar ni nič narobe, ali dijak razume zapisano, zna s svojimi besedami zadevo predstaviti,« je pojasnil ravnatelj.

Alternativni načini ocenjevanja

Medtem ko se po ugotovitvah dijakov umetna inteligenca pri pisanju obnov knjig ne izkaže najbolje, pa njena pomoč pride prav pri pisanju seminarskih nalog in poročil.

Jasno je, da se bodo morali učitelji in šolski sistem prilagoditi novim razmeram ter razmisliti o alternativnih načinih preverjanja in ocenjevanja znanja, pri čemer je nujno tudi ozaveščanje učencev o koristni in varni rabi umetne inteligence ter o pomenu razvijanja lastnih veščin in kritičnega mišljenja. »Učenci se morajo zavedati, da je umetna inteligenca zgolj orodje. Če jo uporabljamo premišljeno in odgovorno, nam lahko pri marsičem pomaga, ne more pa nadomestiti procesa učenja, kritičnega razmišljanja in osebnostnega razvoja, ki so temeljni cilji izobraževanja,« menijo šolniki.

Na maturi goljufanje zelo redko, že manjša kršitev razveljavi izpit

Pri pisanju splošne in poklicne mature so pravila takšna, da je tovrstno goljufanje s pomočjo elektronskih naprav in umetne inteligence onemogočeno. Tudi po oceni Državnega izpitnega centra je goljufanje na maturi zelo redko. »Posledice goljufanja so za kandidata zelo resne in kandidati se jih zavedajo, saj že manjše kršitve vodijo do razveljavitve izpita, kar za sabo potegne pisanje na vsaj še enem izpitnem roku, kasnejši vpis na študij, izgubljeno leto,« so navedli.