profimedia

Jadransko morje je glavni teren nujne energetske strategije italijanske vlade Giorgie Meloni. Z oživitvijo podvodnih črpališč v Jadranskem in deloma tudi v Jonskem morju najkasneje januarja 2023 namerava italijanska vlada načrpati 6 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina letno, lani ga je načrpala 3,3 milijarde. V trenutni energetski krizi to nikakor ni majhna razlika. Črpališča se nahajajo v krajih pred Ravenno v Romagni in blizu Sicilije, nove italijanske lokacije v severnem Jadranu trenutno niso predvidene za ponovni zagon, pišejo v hrvaškem Jutranjem listu.

profimedia

Odlok je že pripravljen - pripravila ga je prejšnja vlada Maria Draghija s prizadevanji njegovega nestrankarskega ministra za ekološko tranzicijo Roberta Cingolanija, fizika in menedžerja ter nekoč tesnega sodelavca Nobelovega nagrajenca Klausa von Klitzinga. Melonijeva je na Draghijev predlog zaposlila Cingolanija kot energetskega svetovalca, kot pišejo po medijih, menda 'pro bono'.

Melonijeva je v govoru, v katerem je včeraj zahtevala zaupnico od predstavniškega doma, danes pa od senata, dejala: »V naših morjih so nahajališča plina, ki smo jih dolžni v celoti izkoristiti«. Omenila je tudi »dediščino zelene energije, ki je prevečkrat blokirana z birokracijo in nerazumljivimi obljubami«. 

profimedia

Terminala za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) Golar Tundra v Piombinu, ki ima podporo tudi nove vlade, ne morejo zagnati pred pomladjo. Kljub ostremu nasprotovanju jo je pred dnevi potrdil predsednik regije Toskana Eugenio Giani (iz Demokratske stranke), pri čemer je izkoristil svoj položaj komisarja in kot pišejo mediji, brez njega leta 2023 ne bo mogoče zagotoviti strateških zalog plina. Zato je bil ta terminal, ​​tudi v dokumentih prejšnje vlade, označen kot »energetsko varnostna prioriteta brez alternative«. Težava je v tem, da je župan Piombina Francesco Ferrari (iz stranke Bratje Italije, ki jo vodi premierka Meloni) proti. Občina je napovedala tožbe, te pa običajno postopke ustavijo.

profimedia

Proces zavirajo tudi različni teritorialni organi. Ena zahteva obsežne arheološke raziskave na celotni trasi, po kateri bi potekal plinovod, druga dve meteorološki postaji v pristanišču Piombin, ki bi ves čas spremljala sestavo ozračja, tretja posebno zakonsko ureditev poti, po katerih naj bi pluli. Seveda so ta vprašanja rešljiva, saj so rešena za pet LNG terminalov v Italiji, pa tudi za stotine terminalov po svetu, a zdaj so na potezi sodišča, da ugotovijo, kaj je prav.