Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Finance in gospodarstvo / stran 95

1724673705_cg_vinjete_mol.jpg
tednik · Finance

V Sloveniji enodnevne vinjete šele leta 2030

V prvih sedmih mesecih tega leta znaša vrednost prodanih e-vinjet 167,06 milijona evrov, kar je za dobrih šest milijonov evrov več kot v primerljivem obdobju lani. Slovenija mora do leta 2030 uvesti tudi enodnevne vinjete, ki jih Avstrijci že ponujajo, težava pa je njihova dostopnost pri nas oziroma informiranost o možnostih nakupa.

Dženana Kmetec
27. 8. 2024, 04.00
1724327066_mz_kava.jpg
tednik · Finance

Evropejci spijemo največ kave

Številni ljubitelji kave si jutra brez nje sploh ne morejo predstavljati. Največ kave potrošimo Evropejci, a svoje lastne pridelave zaradi neprimernega podnebja nimamo. Največ svežih rdečih kavnih zrn pridelajo na južnoameriški celini, vodilna svetovna pridelovalka je Brazilija.

Mojca Zemljarič
26. 8. 2024, 03.43
1724650419_agra_2024.jpg

Poklon novim tehnologijam pridelave in predelave

Gornja Radgona se po zaslugi Mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma Agra konec avgusta vsako leto za nekaj dni spremeni v kmetijsko središče Slovenije. 1.700 razstavljavcev iz 35 držav bo sejemski utrip tokrat ustvarjalo še vse do četrtka, 29. avgusta. Na enem mestu lahko tam najdete vse o najnovejših smernicah na področju opreme in sredstev za kmetijstvo, gozdarstvo, vinarstvo in živilstvo. Na sejmu sodelujejo tudi številni razstavljalci s Celjskega.  

Tina Strmčnik
26. 8. 2024, 03.35
1724326322_dz-ekoplastkom.jpg

Ptujčani bodo sveče predelovali v Šalovcih

Plastične nagrobne sveče, ki bi sicer končale med odpadki, podjetje Eko Plastkom s pomočjo najsodobnejše tehnologije sortira in predela. Gre za ptujsko podjetje, ki je nedavno poslovne prostore odprlo v novi obrtni coni v občini Šalovci.

Dženana Kmetec
25. 8. 2024, 01.29
1724406593_svetina_kmetija_jozi_7_8_2024_foto_nik_jarh_11.jpg

»Raje manj, a naravno in kakovostno«

V Sloveniji naj bi bilo v zadnjih letih približno 68 tisoč kmetijskih gospodarstev. Glede na velikost Slovenije in število prebivalcev to kaže, da kmetijstvo danes na žalost ni več panoga, za katero bi se mladi z veseljem odločali ali kmetijo prevzeli. In to ne glede na to, da so se s kmetovanjem ukvarjale številne njihove predhodne generacije. Mi smo obiskali družino Klinar. Njena domačija leži na Svetini na približno 670 metrih nadmorske višine. V idilični vasi nad Štorami je še kar nekaj kmetij, tudi turističnih, a Klinarjevi se za kmečki turizem niso odločili. Vse pridelajo na naraven način, nekaj težkega dela opravijo tudi ročno, ne s stroji. »Raje manj, a naravno in kakovostno,« pravijo. Ostali so zvesti kmetijstvu.  

Simona Šolinič
24. 8. 2024, 01.00
1724324398_tm-mulčer.jpeg
tednik · Finance

Trojiški Agroremont izločen zaradi dveh decimalk preveč na ponudbi

Na javnih razpisih v Sloveniji velikokrat ne zmaga ponudnik, ki odda najugodnejšo ponudbo. Včasih javni naročniki omejujejo konkurenco s postavljanjem strogih razpisnih pogojev ali pa najcenejšega ponudnika izločijo zaradi povsem banalnega razloga. Na državnem Darsu so, kot vse kaže, našli nov način, kako z javnega razpisa izločiti najugodnejše ponudnike, da posle dobijo "hišni" dobavitelji.

Štajerski Tednik
23. 8. 2024, 04.58
1724402572_igor_skerbot_2.jpg

Razvajenost potrošnikov je za kmeta lahko pogubna

Agronom Igor Škerbot je kot svetovalec oziroma specialist za področje zelenjadarstva, okrasnih rastlin, poljedelstva in ekološkega kmetovanja že vrsto let zaposlen v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Celje. Svojega znanja ne deli le kmetom in pridelovalcem na terenu, ampak ga k sodelovanju v svetovalne oddaje vabijo tudi lokalni mediji, predava in piše strokovne članke, lani je izdal knjigo Vrtnarimo načrtno. Ker ga bolj kot poljedelstvo zanima zelenjadarstvo, si med drugim prizadeva za uvajanje gojenja zelenjave na območjih, kjer se ljudje preživljajo predvsem z gozdarstvom in živinorejo. Ko ima čas, se posveča domačemu vrtu, ki ga dojema kot svojevrstno učilnico na prostem. In zakaj je kritičen do razvajenih potrošnikov?

Barbara Furman
23. 8. 2024, 04.39
1723636601_zavod.jpg

Seneni pridelovalci in predelovalci z roko v roki

Seneno meso in mleko predstavljata alternativo konvencionalni prireji mleka in mesa. Pri seneni reji je namreč prehrana živali prilagojena letnim časom. Gre za krmljenje brez silaže, zgolj s travo, senom in z žitom, ki ima tako za kmetovalce, živali kot potrošnike številne prednosti. V Zavodu seneno meso in mleko se že več let trudijo razširiti glas o pomenu senene prireje, ki so jo sicer naši rodovi poznali že pred leti. S povezovanjem senenih kmetovalcev in predelovalcev želijo med drugim pomagati tudi pri njihovem preboju na trg in pri skrbi za promocijo.

Novi Tednik
22. 8. 2024, 03.00

© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.