· Turizem

V Ljubnem ob Savinji je ljubek kamp Na otoku v neposredni bližini Savinje, ki z manjšim jezom tvori tolmun, nadvse primeren za ohladitev v reki. Sabina in Sebastijan Ambrož sta namestitve v dveh lesenih »flosarskih« hiškah, dveh večjih lesenih hišah Smreka in Bor ter v šotorih, ki jih lahko obiskovalci najamejo ali pripeljejo svoje, ponudila v letu 2021, a sta kamp zaradi koronskih omejitev morala kmalu zapreti. Tudi naslednje leto ni bilo nič boljše, lani, ko sta si obetala, da bosta izpeljala celo sezono, so prišle poplave. »Letos sva ga v celoti obnovila in upava, da bo kamp lahko odprt vso sezono, ki traja od sredine aprila do 15. septembra,« pravita.  

· Finance

Precej razburjenja je med Ptujčani dvignila informacija, ki je pred nekaj dnevi zaokrožila po spletu, da se je cena ravnanja z odpadki povišala. V podjetju Javne službe Ptuj so to navedbo zavrnili: „Cene smo nazadnje spreminjali lani. Znesek na položnici pa se mesečno lahko razlikuje in nekoliko spreminja, a ne zato, ker bi spreminjali cenik.“

· Gospodarstvo

V prihodnjih dneh naj bi kmetje začeli spravilo koruzne silaže, najbolj pomembnega pridelka na živinorejskih kmetijah za prehrano goveda. Ob preverjanju zrelosti koruznega zrnja pa so številni obnemeli. Ugotovili so namreč, da so na videz razviti koruzni storži skorajda brez zrnja.

· Finance

Čeprav Mercator še vedno velja za našega največjega trgovca s skoraj tretjinskim tržnim deležem, ima že vrsto let težave z visoko zadolženostjo in izgubo, ki naj bi lani znašala skoraj 47 milijonov evrov.

· Finance

V prvih sedmih mesecih tega leta znaša vrednost prodanih e-vinjet 167,06 milijona evrov, kar je za dobrih šest milijonov evrov več kot v primerljivem obdobju lani. Slovenija mora do leta 2030 uvesti tudi enodnevne vinjete, ki jih Avstrijci že ponujajo, težava pa je njihova dostopnost pri nas oziroma informiranost o možnostih nakupa.

· Finance

Številni ljubitelji kave si jutra brez nje sploh ne morejo predstavljati. Največ kave potrošimo Evropejci, a svoje lastne pridelave zaradi neprimernega podnebja nimamo. Največ svežih rdečih kavnih zrn pridelajo na južnoameriški celini, vodilna svetovna pridelovalka je Brazilija.

· Gospodarstvo

Gornja Radgona se po zaslugi Mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma Agra konec avgusta vsako leto za nekaj dni spremeni v kmetijsko središče Slovenije. 1.700 razstavljavcev iz 35 držav bo sejemski utrip tokrat ustvarjalo še vse do četrtka, 29. avgusta. Na enem mestu lahko tam najdete vse o najnovejših smernicah na področju opreme in sredstev za kmetijstvo, gozdarstvo, vinarstvo in živilstvo. Na sejmu sodelujejo tudi številni razstavljalci s Celjskega.  

· Turizem

Vila Linassi je lesena hiška ob robu gozda, na enem izmed slemen Dobrine, ki ji posebno noto daje ročno izdelano pohištvo iz masivnega lesa žetalskega mizarskega podjetja Bioles. Junija so vzorčno leseno hiško, prvo te vrste, odprli, že kmalu pa zapolnili poletne nočitvene termine.

· Gospodarstvo

Plastične nagrobne sveče, ki bi sicer končale med odpadki, podjetje Eko Plastkom s pomočjo najsodobnejše tehnologije sortira in predela. Gre za ptujsko podjetje, ki je nedavno poslovne prostore odprlo v novi obrtni coni v občini Šalovci.

· Gospodarstvo

V Štajerski gospodarski zbornici (ŠGZ) odpuščanje v Boxmarku težko komentirajo, saj nimajo podrobnih informacij o poslovanju. „Verjamemo pa, kot je poudaril direktor Marjan Trobiš, da postaja Slovenija visoko cenovna država, v kateri morajo podjetja dosegati višjo dodano vrednost, na kar tudi sami več let opozarjamo.“

· Gospodarstvo

Ormoški obrat evropskega vodilnega proizvajalca prestižnih avtodomov in avtodomov višjega srednjega razreda je pred dobrim letom kot tretji v skupini Carthago zagnal stroje in začel delo.

· Turizem

Kako bi novo kolesarsko povezavo med Celjem, Štorami in Šentjurjem videle tri zgodovinske osebnosti – Josip Pelikan, Alma M. Karlin in Gustav Ipavec? To prikazuje predstavitveni video, ki so ga pod okriljem Razvojne agencije Kozjansko posneli pred uradnim septembrskim odprtjem te nove kolesarske pridobitve.    

· Gospodarstvo

V Sloveniji naj bi bilo v zadnjih letih približno 68 tisoč kmetijskih gospodarstev. Glede na velikost Slovenije in število prebivalcev to kaže, da kmetijstvo danes na žalost ni več panoga, za katero bi se mladi z veseljem odločali ali kmetijo prevzeli. In to ne glede na to, da so se s kmetovanjem ukvarjale številne njihove predhodne generacije. Mi smo obiskali družino Klinar. Njena domačija leži na Svetini na približno 670 metrih nadmorske višine. V idilični vasi nad Štorami je še kar nekaj kmetij, tudi turističnih, a Klinarjevi se za kmečki turizem niso odločili. Vse pridelajo na naraven način, nekaj težkega dela opravijo tudi ročno, ne s stroji. »Raje manj, a naravno in kakovostno,« pravijo. Ostali so zvesti kmetijstvu.