· Turizem

Občina Zavrč si v zadnjih letih prizadeva za promocijo turizma ob reki Dravi. V ta namen so skupaj s partnerji oblikovali projekt Zlatarske avanture, se potegovali za evropska sredstva z naslova Interreg Slovenija Hrvaška in uspeli. Na razpis je letos prišlo kar 237 projektnih prijav, od tega je bilo izbranih samo 16.

· Gospodarstvo

Selitev arheoloških eksponatov iz žitnice oz. grajske kašče na Ptuju je bila tako stroškovno kot logistično velik in zahteven zalogaj. Skupaj je strošek selitve znašal skoraj 100.000 evrov. V nadomestne depojske prostore v podjetju Talum in dvorcu Štatenberg so prestavili več tisoč kosov večjih in manjših etnoloških predmetov.

· Gospodarstvo

Kmetijsko ministrstvo je maja letos razpisalo šest milijonov evrov za naložbe v ureditev trajnih nasadov, med drugim bi lahko kmetje in kmetijska podjetja zaprosili za sredstva za nakup namakalnih sistemov, protitočnih mrež … Prejeli so le eno vlogo, in sicer kmetije iz občine Ormož za 42.000 evrov. »Gre za naložbo v postavitev nasada jablan z mrežo proti toči in nakup večnamenske samovozne ploščadi,« so povedali na ministrstvu.

· Gospodarstvo

Kmetija Sitar iz Lancove vasi ne sodi med največje kmetije na Dravskem polju, s 30 ha obdelovalnih površin in 50 glavami goveda pa zagotovo ni med manjšimi. Pred kratkim so na kmetiji sprejeli pomembno odločitev in se po več desetletjih poslovili od krav molznic.

· Gospodarstvo

Manager klub Ptuj je priredil pogovorni večer Marketinški klicaj!, na katerem je med drugim gostil lastnika podjetja Mark Metal, ptujsko podjetnico, ki se ukvarja z umetniškimi izdelki, direktorja ptujskega podjetja, ki je med drugim zastopnik žarov znamke Weber za Slovenijo, ter direktorico uspešnega družinskega podjetja s prekmurskega konca.

· Turizem

Kozjanski park je eno najstarejših in največjih zavarovanih območij v Sloveniji. S svojo razgibano krajino in izjemno biotsko pestrostjo je za obiskovalce zanimiv v vseh letnih časih. Spomladi park privablja s cvetočimi sadovnjaki in travniki, poleti s številnimi dejavnostmi, jeseni s Praznikom kozjanskega jabolka in pozimi z umirjeno naravo. V Podsredi, kjer je tudi sedež uprave parka, že vrsto let z bogato kulturno dejavnostjo obiskovalce od blizu in daleč močno navdušuje tudi grad Podsreda, ki velja za najbolj grajskega med gradovi na Slovenskem. Obiskovalci se lahko od letošnjega poletja v tamkajšnji prenovljeni kavarni ponovno odžejajo in posladkajo ter uživajo v grajskem razgledu.

· Gospodarstvo

Prihodnji mesec bodo v Kronotermu začeli serijsko proizvodnjo nove generacije toplotnih črpalk, ki po napovedih vodstva družbe pomeni revolucijo v delovanju tovrstnih naprav. Prve izdelke so že predstavili kupcem, ki jih imajo v številnih evropskih državah. »Gre za malo revolucijo na področju komercialnega ogrevanja in hlajenja. Kot prvemu v Evropi nam je uspelo prenesti najboljše lastnosti hišnih toplotnih črpalk na področje komercialnih naprav. Za novo črpalko so značilni izredno učinkovito in tiho delovanje, všečna oblikovanost in tudi vpeljava naravnega hladila,« je povedal direktor in solastnik Bogdan Kronovšek.  

· Gospodarstvo

V tokratni številki Novega tednika ne spreglejte tudi brezplačne priloge Mosova petica, ki ponuja obilo zanimivega branja o gospodarskem utripu, arhitekturnih smernicah in novostih na področju gradnje, tehnološkega razvoja, turizma in prostega časa.  

· Finance

Kljub odpuščanjem, ki so posledica zmanjšanega vpisa v Vrtec Ptuj, se bodo cene programov kmalu povišale. Trenutni predlog, ki ga je vodstvo Vrtca naslovilo na občino, je približno osemodstotna podražitev, kar pomeni od 39 do 47 evrov več pri ekonomski ceni. Nove cene bodo sicer veljale šele, ko jih bo potrdil mestni svet, a je nemogoče, da bi predlog zavrnili.

· Gospodarstvo

Občina Majšperk je pri svojih 29 letih še vedno mladostna gospa z neusahljivo energijo in pogledom, usmerjenim naprej. Gradbišča, ki pomenijo razvoj, so posejana po občini, obenem pa življenjsko bit lokalni skupnosti dajejo društva, dogodki, nove ideje, ki poživljajo, bogatijo občinski vsakdan.

· Finance

Po lanskih rekordnih prihodkih, ki so znašali 76 milijonov evrov, in po najvišjem čistem dobičku doslej - bilo ga je 2,4 milijona evrov - Mlekarna Celeia tudi letos posluje dobro. Do konca junija je ustvarila 34,8 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je približno toliko kot v enakem času lani. Koliko je znašal dobiček, direktor Vinko But še ne razkriva, ker o tem še ni seznanil nadzornega sveta. "S svojim poslovanjem dokazujemo, da lahko tudi podjetje, ki je v zadružni lasti, dela dobro. V času, ko slovensko živilskopredelovalno industrijo pretresajo prevzemi tujcev, ostajamo trdno v lasti kmetijskih zadrug. Zelo pomembno je, da imajo kmeti svojo mlekarno," poudarja But.