
Finance in gospodarstvo / stran 141

Trumpov zet podpisal pogodbo za gradnjo luksuznega hotela in muzeja v Beogradu
Srbska vlada je podpisala pogodbo s podjetjem Jareda Kushnerja, zeta nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, o revitalizaciji nekdanjega sedeža jugoslovanskega ministrstva za obrambo v Beogradu, ki ga je leta 1999 bombardiral Nato. Kushner na tem območju načrtuje luksuzni hotel, zgraditi pa bo moral tudi muzej.

Kaj druži železnice, podjetnika iz Rovt in Dodikovega tajkuna?
Kaj je v ozadju težav, ki jih ima s pridobivanjem koncesije eden najpomembnejših kamnolomov v državi? In kdo vse se pred začetkom popoplavne obnove zanima za njegov nakup?

Denar mečejo stran za nesmiselne, a obvezne strategije
35.000 evrov bo stala priprava nove prometne strategije za območje mestne občine Ptuj. Čeprav marsikdo meni, da gre za nesmiselno razmetavanje z denarjem, je sprejetje tega dokumenta zakonska obveza mestnih občin. Velik del sredstev bo sicer prispevala država, kar pa ne pomeni, da je nesmiselnost postavljanja tovrstnih strategij kot pogoja za pridobivanje evropskih sredstev zato kaj manjša.

SPOT točke: Zakaj se je na Bistri treba predhodno najaviti?
Lani je bilo v sklopu SPOT točke, ki deluje v okvirju ZRS Bistra Ptuj, ustanovljenih več kot 300 s. p.-jev in okrog 60 d. o. o.-jev. Sočasno so vodili še 3.000 drugih postopkov. So druga najuspešnejša tovrstna točka v državi, takoj za Ljubljano. Se je pa treba za vsak sestanek pri njih predhodno naročiti, kar je po mnenju nekaterih strank popolnoma nesmiselno. Preverili smo, zakaj je tako.

Ženske še zmeraj zaslužijo manj kot moški
Čeprav se zdi volilna pravica žensk danes nekaj samo po sebi umevnega, še pred nekaj desetletji ni bilo tako; v visoko razviti in pregovorno demokratični Švici na primer so jo svojim državljankam podelili šele v začetku leta 1971, medtem ko so pripadnice nežnejšega spola v nekdanji skupni državi Jugoslaviji lahko volile od leta 1945.

Krajevna skupnost Mala Nedelja prejela naziv najuspešnejše podeželske skupnosti Slovenije
S to razglasitvijo je krajevna skupnost postala tudi nacionalni predstavnik in bo Slovenijo zastopala na 18. evropskem natečaju za Evropsko nagrado za razvoj podeželja in obnovo vasi za leto 2024.

Nova kraljica metliške črnine je Aleksandra Šoronda

Franc Jager - podjetnik leta 2024
Na 9. kongresu podjetništva so v petek v Portorožu podelili naziv Slovenski podjetnik leta 2024. To je letos postal Franc Jager, ustanovitelj slovenskega družinskega trgovskega podjetja Jagros, ki upravlja trgovine Jager.

13. mednarodna znanstvena konferenca na Univerzi v Novem mestu

(FOTO) Na negovskem gradu potekal prvi festival rokodelstva
Ludvik Fekonja se je za organizacijo festivala odločil tudi zato, ker si želi večjega spoštovanja do teh poklicev

Visok jubilej podjetja Pohištvo Horvat. Kupce želijo znova pridobiti na domačem trgu
Podjetje iz Črenšovec letos zaznamuje 70-letnico podjetništva, ki je bilo ves čas povezano s proizvodnjo pohištva.

Hajdinčanom na voljo 30.000 evrov
Vodstvo občine Hajdina se je tudi letos odločilo za participativni proračun. Občani bodo lahko z glasovanjem odločili, za katere projekte bo občina namenila 30.000 evrov, kolikor je rezervirala za participativni proračun.

Krajani dosegli, da ne bodo imeli dodatnih stroškov
Občina Kidričevo je lani začela obnovo vodovodnega in kanalizacijskega omrežja v naselju Njiverce. Gre za pomemben in velik projekt, s katerim bodo v celoti na novo uredili komunalno in prometno opremljenost novega dela Njiverc, kjer je poselitev zelo zgoščena. Vrednost projekta je blizu dva milijona evrov.

Dvojna merila: ena za označevanje vin, druga za žgane pijače
Od lanskega decembra mora biti na vinskih steklenicah, ki so naprodaj v Evropski uniji, zapisana hranilna vrednost pijače, poleg tega pa naveden tudi seznam sestavin.

Zakaj finančna uprava od nekdanjega ministra za pravosodje zahteva plačilo skoraj 250 tisoč evrov davčnih obveznosti?
Katero premoženje mu je blokirala? In kaj o tem pravi sam Marjan Dikaučič?

Slovenija se še vedno zanaša na ruski plin
Slovenija se še naprej zanaša na ruski plin, uvožen prek Avstrije, ob drugi obletnici sprejetja načrta EU za zmanjšanje odvisnosti od ruskih fosilnih goriv REPowerEU ugotavlja Evropska komisija. Slovenija je poleg tega ena od le petih članic, ki porabe plina od avgusta 2022 niso zmanjšale za 15 odstotkov, kot so se dogovorili na ravni unije. "Slovenija je sprejela ukrepe za okrepitev alternativnih dobav zemeljskega plina, vendar se v resnici še naprej zanaša na ruski plin, uvožen prek Avstrije," so zapisali v Bruslju. Spomnili so, da je sicer družba Geoplin sklenila pogodbo o dobavi plina iz Alžirije, vendar pa to zadostuje le za okoli tretjino slovenskih letnih potreb po plinu. Pogodba predvideva dobavo tri leta, od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2025, in sicer 300 milijonov kubičnih metrov letno. Glede slovenskega dostopa do dodatnega plina s terminala za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) na otoku Krk, ki ga namerava Hrvaška razširiti, pa so na Evropski komisiji poudarili, da rezervacija dodatnih količin ne bo možna pred obdobjem od 2025 do 2026. EU je sicer od sprejetja načrta REPowerEU pred dvema letoma uspešno zmanjšala dobave plina iz Rusije. Delež plina iz Rusije je leta 2021 znašal 45 odstotkov vsega uvoženega plina, lani pa zgolj še 15 odstotkov. Unija ga je nadomestila s plinom iz drugih tretjih držav, predvsem ZDA in Norveške. Eden od ukrepov v okviru načrta za zmanjšanje odvisnosti od ruskih fosilnih goriv je tudi zmanjšanje porabe plina, pri čemer so se države članice dogovorile o prostovoljnem zmanjšanju za 15 odstotkov na ravni EU. Od avgusta 2022 do januarja letos je unija porabo plina zmanjšala za 18 odstotkov, najbolj uspešni sta bili Danska in Finska, ki sta porabo zmanjšali za 40 oziroma 39 odstotkov. Slovenija je porabo plina zmanjšala za 10 odstotkov. Manj uspešni sta bili le Poljska z osemodstotnim in Irska s štiriodstotnim zmanjšanjem. Malta pa je edina povečala porabo plina, in sicer za 10 odstotkov, kažejo podatki komisije. Članice so se poleg tega v okviru prizadevanj za zmanjšanje odvisnosti od ruskih fosilnih goriv in znižanja cen plina odločile tudi za skupno naročanje tega energenta. Lani je 113 evropskih podjetij v okviru štirih razpisov podalo povpraševanje za 54 milijard kubičnih metrov plina, dobavitelji pa so ponudili 61 milijard. Na koncu so se dogovorili o nakupu več kot 42 milijard kubičnih metrov plina. Slovenski veletrgovci so v lanskem letu podali povpraševanje za 0,25 milijarde kubičnih metrov, kar predstavlja 29,5 odstotka letne porabe v državi. Koliko so ga na koncu kupili, na komisiji ne navajajo. Bruselj je načrt REPowerEU predstavil sredi maja 2022, približno tri mesece po začetku ruske invazije na Ukrajino. Moskva je namreč svoje energente uporabljala tudi kot "ekonomsko orožje" proti Evropi, so v današnji izjavi spomnili predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, izvršni podpredsednik komisije Maroš Šefčovič in evropska komisarka za energetiko Kadri Simson. "Prelomili smo energetsko odvisnost od Rusije. Putinovi plinovodi niso več orodje za izsiljevanje Evrope," so poudarili. Dodali so, da bo EU nadaljevala prizadevanja za popolno ustavitev uvoza ruskih fosilnih goriv ter zagotavljanje varne, čiste in dostopne energije za evropske državljane.

Grmski dijakinji zmagovalki mednarodnega podjetniškega tekmovanja

Občinske svetnike skrbi lokacija

Redite prašiče? Ne spreglejte, v veljavi je nov pravilnik
Treba bo poročati o vseh spremembah v čredi. Vzpostavljeni sta nova spletna in mobilna aplikacija.

Trenutno
15 °C
Oblačno
ponedeljek, 26. 5
Deževno
torek, 27. 5
Deževno
sreda, 28. 5
Deževno
7-dnevni obeti