##IMAGE-3601357##

Martin Luzar v uvodniku novega Dolenjskega lista ugotavlja, da kolesari, in da torej je, a le tako dolgo, dokler je, kar je navsezadnje odvisno tudi od osebe, ki v danem trenutku pripelje mimo.

Kakorkoli, nekateri pometajo, drugi pa celo učijo, piše Janja Ambrožič v članku o družbeno-koristnem delu, ki v zadnjih letih pri nas postaja precej pogosta oblika kaznovanja prekrškarjev. Mojca Žnidaršič odkriva nove globine birokratskih absurdov, zaradi katerih pri lekarni nasproti novomeškega zdravstvenega doma že 20 let ne uredijo parkirišča, od Igorja Vidmarja pa boste izvedeli, o čem je v Gogi govorila antropologinja Svetlana Slapšak in kako napisati pesem po Trobiševo.

Mirijam Bezek-Jakše je obiskala Gorenjca, ki na nekoč opuščeni kmetiji na Omoti pri Semiču zdaj redita koze, Boris Blaić pa si je ogledal kokošnjak z Rake, ki je navdušil samega Jamieja Oliverja.

Mirjana Martinovč nadaljuje zgodbo o Tilii, bili pa smo tudi na vseh sejah občinskih svetov, dežurnem telefonu, v sodnih dvoranah, kampu ob Kolpi, na Trških dnevih, Topliški noči, gimnazijski predstavi, pri najboljših maturantih, mladem invalidu, ...

Razmišljamo o avtobusih in ambroziji, napovedujemo spektakel v Šentrupertu ter pokal Malkovca in še veliko novega vas čaka, če prelistate nov Dolenjski list od prve do zadnje strani, na kateri Mojca Leskovšek-Svete predstavi portretiranca tedna Zlatka Ficka.

Vaš Dolenjski list!