Po Mladićevi smrti za zapahi še 14 vojnih zločincev, dosmrtno le štirje
Po smrti Ratka Mladića haaško kazen še vedno prestaja 14 obsojencev. Štirje so obsojeni dosmrtno, večina drugih pa že lahko zaprosi za izpust.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Mladić je prestajal dosmrtno zaporno kazen zaradi genocida v Srebrenici ter zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov med vojno v Bosni in Hercegovini. Prvostopenjsko sodbo so mu izrekli novembra 2017, pritožbeni senat pa jo je dokončno potrdil 8. junija 2021.
Njegova smrt je število haaških obsojencev, ki še prestajajo kazen, zmanjšala na 14. Štirje med njimi so obsojeni na dosmrtni zapor, deset pa na kazni od 15 do 40 let.
Pregled zajema pravnomočno obsojene pred Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo in njegovim pravnim naslednikom. Ne vključuje več sto ljudi, ki so jih zaradi vojnih zločinov obsodila državna sodišča v Bosni in Hercegovini, Srbiji, na Hrvaškem, Kosovu in drugod.
Štirje obsojenci nimajo določenega datuma izpustitve
Dosmrtne zaporne kazni še vedno prestajajo Radovan Karadžić, Milan Lukić, Stanislav Galić in Vujadin Popović.
Karadžić je zaprt v Združenem kraljestvu. Nekdanjega predsednika Republike Srbske so pravnomočno obsodili zaradi genocida v Srebrenici, preganjanja, umorov, deportacij, teroriziranja prebivalcev Sarajeva in zajetja pripadnikov Združenih narodov.
Milan Lukić prestaja kazen v Estoniji. Obsojen je bil zaradi umorov, preganjanja in drugih zločinov nad bošnjaškimi civilisti v Višegradu. Stanislav Galić in Vujadin Popović sta zaprta v Nemčiji. Galić je bil poveljnik sil, ki so oblegale Sarajevo, Popović pa je bil zaradi svoje vloge pri pobojih v Srebrenici obsojen za genocid.
Tudi dosmrtno obsojeni lahko zaprosijo za predčasni odpust, vendar šele po več kot 30 letih prestane kazni. Po sedanjem izračunu bi ta prag prvi dosegel Galić ob koncu leta 2029. Popović in Milan Lukić bi se mu lahko približala leta 2035, Karadžić pa leta 2038.
Noben od teh datumov ne pomeni zagotovljene izpustitve. Pomeni le, da lahko predsednik Mednarodnega rezidualnega mehanizma prošnjo začne vsebinsko obravnavati. Galiću in Popoviću so prejšnji prošnji zavrnili kot prezgodnji.
Le eden še ni dosegel dveh tretjin kazni
Pri časovno omejenih kaznih velja drugačen prag. Obsojenec lahko praviloma zaprosi za predčasni odpust, ko prestane dve tretjini kazni. Tudi v tem primeru nima pravice do izpustitve. Doseženi prag pomeni samo, da je njegova prošnja dopustna.
Predsednik Mehanizma mora pri odločanju upoštevati težo zločinov, ravnanje v zaporu, dokaze o rehabilitaciji, sodelovanje s tožilstvom, odnos do storjenih dejanj in morebitne zdravstvene okoliščine. V eni od zadnjih odločb je Mehanizem ponovno poudaril, da prestani dve tretjini kazni pomenita zgolj prag za obravnavo.
Zgodnja izpustitev oseb, obsojenih zaradi genocida, zločinov proti človečnosti ali vojnih zločinov, naj bi ostala izjema.
Med deseterico s časovno omejenimi kaznimi le Milomir Stakić še ni dosegel tega praga. Zaradi zločinov na območju Prijedorja prestaja kazen 40 let v Franciji. Dve tretjini bo predvidoma prestal 15. novembra 2027, celotna kazen pa naj bi se mu iztekla marca 2041.
Vsi drugi lahko že zaprosijo za predčasni odpust ali pa so to že storili.
Prošnje vlagajo znova, vendar ostajajo v zaporu
Goran Jelisić prestaja kazen 40 let v Belgiji. Avgusta 2025 so zavrnili njegovo prošnjo za predčasni odpust. Radislav Krstić, ki je v Estoniji zaprt za 35 let, je dve tretjini kazni prestal že marca 2022. Njegovo zadnjo prošnjo so zavrnili julija letos.
V Estoniji sta zaprta tudi Milan Martić in Dragomir Milošević. Martić prestaja kazen 35 let zaradi zločinov na Hrvaškem.
Prag za predčasni odpust je dosegel leta 2025, vendar je Mehanizem njegovo prošnjo februarja letos zavrnil. Milošević je bil zaradi teroriziranja prebivalcev Sarajeva obsojen na 29 let. Njegovo zadnjo prošnjo so zavrnili decembra lani.
Sredoje Lukić in Stojan Župljanin prestajata kazni na Norveškem. Lukić je bil obsojen na 27 let, Župljanin pa na 22 let. Oba sta že prestala dve tretjini kazni, vendar je Mehanizem njuni prošnji zavrnil. Pri Lukiću je posebej izpostavil težo zločinov in pomanjkanje prepričljivih dokazov o rehabilitaciji.
Jadranko Prlić je v Združenem kraljestvu zaprt za 25 let. Prag za predčasni odpust je dosegel aprila 2024, njegovo prošnjo pa so marca lani zavrnili.
Mićo Stanišić je bil obsojen na 22 let. Trenutno je v priporu Združenih narodov v Haagu, saj mu Mehanizem še išče državo, v kateri bi nadaljeval prestajanje kazni. Tudi njegova prošnja za predčasni odpust je bila zavrnjena.
Poseben je položaj Jovice Stanišića, ki v Nemčiji prestaja kazen 15 let. Njegova obramba trdi, da je 10. marca letos prestal deset let v priporu in s tem dosegel dve tretjini kazni. Marca je vložil prošnjo za predčasni odpust, vendar v javno dostopnem sodnem spisu še ni objavljene končne odločitve.
Trije so na prostosti, vendar ostajajo pod nadzorom
Poročilo Mehanizma Varnostnemu svetu Združenih narodov iz maja letos kaže, da so trije haaški obsojenci na pogojnem predčasnem odpustu. Do izteka kazni morajo spoštovati določene omejitve in ostajajo pod nadzorom Mehanizma.
Franko Simatović je bil obsojen na 15 let in pogojno izpuščen leta 2023. Nebojša Pavković, ki je dobil kazen 22 let, je bil septembra lani izpuščen zaradi izjemno slabega zdravstvenega stanja. Bruno Stojić je bil obsojen na 20 let, na Hrvaško pa se je vrnil novembra lani.
Februarja letos je zapor zapustil tudi Dragoljub Kunarac. V njegovem primeru ni šlo za predčasni odpust, saj se mu je 24. februarja iztekla celotna kazen 28 let. Zaradi tega ga ni več med 14 obsojenci, ki še prestajajo kazen, čeprav ga starejši spletni zemljevid Mehanizma še vedno prikazuje med zaporniki.
Večina od 93 ljudi, ki jih je haaško sodišče obsodilo, je kazen že prestala. Med bolj znanimi obsojenci na prostosti so Vojislav Šešelj, Biljana Plavšić, Dario Kordić, Nikola Šainović, Veselin Šljivančanin, Vladimir Lazarević in Vinko Pandurević.
Mladić je najmanj deseti, ki je umrl po sojenju
Haaško sodišče je v statistiki, nazadnje posodobljeni septembra 2023, navedlo devet obsojencev, ki so umrli po sojenju ali med prestajanjem kazni. Z Mladićevo smrtjo jih je v tej kategoriji najmanj deset.
Milan Babić je bil obsojen na 13 let in je leta 2006 umrl med prestajanjem kazni. Ljubiša Beara je prestajal dosmrtno kazen, ko je umrl leta 2017. Miroslav Deronjić je bil obsojen na deset let in je leta 2007 umrl v zaporu na Švedskem. Mile Mrkšić je prestajal kazen 20 let, ko je leta 2015 umrl na Portugalskem.
Med prestajanjem dosmrtne kazni je leta 2016 umrl tudi Zdravko Tolimir. Drago Nikolić, ki je bil obsojen na 35 let, je umrl leto prej. Milan Gvero je umrl leta 2013, potem ko je bil obsojen na pet let. Rasim Delić je bil obsojen na tri leta in je umrl leta 2010 med pritožbenim postopkom.
Slobodan Praljak je novembra 2017 storil samomor v sodni dvorani, potem ko je pritožbeni senat potrdil njegovo kazen 20 let.
V uradno kategorijo niso zajeti vsi obsojenci, ki so umrli po izpustitvi. Med njimi so Radoslav Brđanin, Momčilo Krajišnik, Dragoljub Ojdanić, Mladen Naletilić in Pavle Strugar. Brđanina so zaradi neozdravljive bolezni pogojno izpustili septembra 2022, umrl pa je štiri dni pozneje.
Milošević je umrl brez sodbe
Ob smrti najvidnejših akterjev vojn ob razpadu Jugoslavije se pogosto zabriše razlika med obtoženimi in obsojenimi. Slobodan Milošević je marca 2006 umrl v haaškem priporu, še preden se je njegovo sojenje končalo. Pravnomočne sodbe zato ni dočakal in ga pravno ni mogoče uvrstiti med obsojene vojne zločince.
Enako velja za nekdanjega voditelja hrvaških Srbov Gorana Hadžića, ki je umrl pred koncem postopka, ter Željka Ražnatovića Arkana, ki je bil ubit še pred predajo haaškemu sodišču.
Haaško sodišče je poleg tega 18 obtožencev pravnomočno oprostilo. Med njimi so Ante Gotovina, Naser Orić, Ramush Haradinaj in Momčilo Perišić. Tudi njih ni mogoče uvrščati med obsojene vojne zločince.
Po Mladićevi smrti pred sodiščem ni več odprtega postopka proti kateremu od najvišjih političnih ali vojaških voditeljev iz vojn na območju nekdanje Jugoslavije. Delo Mehanizma se je zato skoraj v celoti preselilo k izvrševanju kazni.
Naslednja leta bodo predvsem obdobje odločanja o novih prošnjah za predčasni odpust, saj je večina preostalih časovno obsojenih potrebni prag že prestala.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
