Profimedia

Sodišče Bosne in Hercegovine je Dodika februarja obsodilo na leto dni zapora in šestletno prepoved delovanja v politiki zaradi nespoštovanja odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH. Prizivno sodišče je sodbo v začetku meseca potrdilo, s čimer je postala pravnomočna. Državna volilna komisija je Dodiku po pravnomočni sodbi odvzela predsedniški mandat, Dodikova obramba pa se je na odločitev pritožila na sodišču BiH, kot ji omogoča zakon.

Po zavrnitvi pritožbe je odločitev volilne komisije postala pravnomočna, Dodik pa mora prenehati opravljati predsedniške dolžnosti. Volilna komisija mora predčasne volitve za predsednika Republike Srbske razpisati v 90 dneh. Splošne volitve bodo predvidoma oktobra naslednje leto.

Dodik je v odzivu na odločitev volilne komisije sicer večkrat zatrdil, da se ne namerava umakniti s čela entitete. Napovedal je tudi, da bodo o njegovi usodi odločali prebivalci Republike Srbske na referendumu. Poziv na referendum je ponovil tudi danes. Dejal je, da bo potekal septembra in da se bo vprašanje glasilo, ali je narod pripravljen, da mu tujec vsiljuje predpise in ruši ustavni red.

"Ne iščemo spopadov," je še dejal in zapretil, da bo storil vse, da srbski narod izstopi iz BiH, če se bo nadaljevala dosedanja politika.

Napovedal je tudi sprejetje deklaracije v narodni skupščini Republike Srbske in dodal, da bo po "septembru vse pretočeno v zakone, kar bo pomenilo vračanje na ustavne pozicije, ki pripadajo Republiki Srbski". Po tem, a najkasneje v 90 dneh, bodo v entiteti po njegovih besedah izvedli referendum o svojem statusu.

Dodik je bil na zaporno kazen in prepoved delovanja v politiki obsojen, ker je 7. julija 2023 podpisal dva zakona, ki sta določala, da v Republiki Srbski ne izvajajo odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH Christiana Schmidta in ustavnega sodišča BiH. Schmidt je nato oba zakona razveljavil in uvedel spremembe kazenskega zakonika, po katerih so kršitve ustavne ureditve države opredeljene kot kazniva dejanja.