Profimedia

Izumov na področju avtomobilizma je bilo v preteklosti nešteto, a vedno je težko izbrati, kdo je bil prvi. Malo natančnejši pogled pa pove, da so nekatere stvari veliko starejše, kot bi pričakovali. Zato si oglejmo del danes vsakdanjih stvari, ki lajšajo življenje na cesti.

Električno dviganje in spuščanje stranskih šip: Buick

Nekoč je vse opravila roka: dviganje in spuščanje stranskih šip je bilo desetletja samoumevno delo rok, šele v osemdesetih letih prejšnjega stoletja je počasi prišlo v modo električno dviganje. Najprej seveda samo v prestižnejših modelih in znamkah, z bogatim doplačilom seveda, s časom pa so postali povsem samoumevni. Američani so bili že pred dolgo časa znani po tem, da si znajo olajšati življenje. Tako je GM-ov inženir Harley Earl leta 1938 skonstruiral električno pomične šipe; prvi model, ki je bil opremljen s tem sistemom, pa je bil Buickov Y. Že v petdesetih letih je bila električna pomoč standardni del opreme pri Cadillacu in Buicku.

Hibridni pogon: Porsche

Uganite, kdaj je na cesto zapeljal prvi avtomobil, pri katerem sta bila na voljo tako bencinski kot električni pogon. Leta 1997, ko je Toyota v prodajo poslala model prius? Ne, izumitelj hibridnega pogona je namreč znani začetnik dinastije Ferdinand Porsche. Leta 1902 je predstavil model mixte-wagen, v sodelovanju z Ludwigom Lohnerjem, dunajskim izdelovalcem kočij, je v Daimlerjev štirivaljni avtomobil vgradil še baterijo, generator in elektromotorja, ki ju je namestil v pesti sprednjih koles.

Porsche

Model mixte je tako lahko, ko je miroval bencinski motor, poganjal elektropogon. Danes je hibridnih modelov vedno več, sodobna elektronika pa uravnava, kdaj je pogon bencinski in kdaj električni.

Klimatska naprava: Studebaker

Ko so bili v Evropi vozniki veseli, če je imelo njihovo vozilo sploh ogrevanje ali celo ventilator, so se Američani že vozili v ohlajenih avtomobilih. Konec tridesetih let je podjetje Studebaker kot prva avtomobilska tovarna serijsko začela vgrajevati klimatsko napravo v model commander. V Evropi je prva klimatska naprava prišla šele dolga leta po drugi svetovni vojni, na primer leta 1961 v mercedesu 300 SE. Danes je klima tako rekoč samoumevna, ne glede na velikost ali razred avtomobila.

Vzvratno ogledalo z zatemnitvijo: Mercedes

Noč, dež, voznik za vami pa ima spet previsoko nastavljena žarometa ali celo meglenke. Bleščanje v vašo potniško kabino je moteče, še najbolj za voznika, ki se mu soj žarometov od notranjega vzvratnega ogledala odbija neposredno v oči. Zato je neki premeteni inženir pri Mercedesu že v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja izumil vzvratno ogledalo z možnostjo zatemnitve.

Profimedia

Da je danes v času elektronike in senzorike povsem samoumevno, da to, da se vozniku ne blešči, prevzame samodejni sistem zatemnitve ogledala, je tudi razumljivo. Poleg tega so žarometi danes drugačni, če bi jih le vozniki znali pravilno uporabljati.

Tempomat: Chrysler

Samodejni menjalnik v pozicijo D in potem z 88 km/h neprekinjeno naslednjih 3000 milj ravne ceste. Nič čudnega, da tempomat lahko izvira le iz ene države: ZDA. Chrysler je ta udobnostni dodatek začel v svoja vozila vgrajevati že leta 1957, in sicer v model imperial, le da takrat seveda še ni bila izumljena elektronska senzorika. Zato je njihov prvi sistem deloval na elektromehanski osnovi. Zato tudi ni bil opremljen z nekaterimi funkcijami, ki so danes samoumevne, na primer ponovnim samodejnim pospeševanjem na prej nastavljeno hitrost. V Evropi, posebej pa v deželi avtomobilov Nemčiji, je preteklo še 20 let, preden je luč sveta ugledal prvi tempomat. Na primer v vrhu Mercedesove takratne ponudbe, modelu 450 SEL 6,9. Kar ni nič presenetljivega, avtomobil je bil v prvi vrsti namenjen za prodajo v – ZDA.

ABS: Jensen

Pritisk za stopalko za zavoro, cviljenje pnevmatik, drsenje po cesti brez nadzora. Črne sledi pnevmatik na asfaltu so bile lep dokaz za zaviranje v sili, ki pa ni najbolj varno. Danes pri nas tako rekoč noben nov avtomobil ne zavira več brez sistema ABS, ki je seveda elektronsko nadziran. Največja prednost: voznik lahko tudi pri polnem zaviranju usmerja vozila z volanom. Prva, ki je to tehnologijo uvedla v prodajo, je bila britanska znamka Jensen. Sicer so prek hidravličnih sistemov taka pomagala preskušali že pri Voisinu leta 1920, od leta 1978 pa je »polnokrvni« sistem ABS znamke Bosch našel pot v nekatere prestižnejše znamke, kot sta BMW in Audi.

Deljiva zadnja klop: Fiat

Delno zložljiva zadnja klop, ali pa vsaj naslon, je danes standard pri večini vozil na trgu. Celo številne štirivratne klasične limuzine imajo ta pripomoček, ki še kako poveča prtljažni prostor. Nedeljivo zložljiva zadnja klop je sicer luč sveta ugledala že v zgodnjih šestdesetih letih, na primer v legendarni katrci, a deljivo zadnjo klop so prvi »videli« pri Fiatu, ki je leta 1978 z njo opremil model 127 sport.

Navigacijski sistem: Honda

GPS ali »gobal positionig system« ali po domače kar navigacija je bila pred 30 ali 40 leti še popolna znanstvena fantastika, danes pa je na dosegu tako rekoč za vsak žep. Prednosti teh sistemov so že leta 1981 prepoznali pri Hondi z elektronskim tako imenovanim »žirocatorjem«, ki so ga vgradili v hondo accord za japonski trg. Leta 1987 je sledila Toyota, 1994 BMW in leto kasneje Mercedes.