arhiv naročnika

Drugi mandat župana Občine Črnomelj Andreja Kavška se izteka v obdobju intenzivnega razvoja, številnih naložb in iskanja dolgoročne razvojne identitete Bele krajine. V zadnjih letih je občina pod njegovim vodstvom veliko vlagala v šole, vrtce, kulturno infrastrukturo, športne površine in izboljšanje komunalnih sistemov. Hkrati se spoprijema z izzivi razpršene poselitve, dostopnosti javnih storitev in prometne povezanosti z osrednjo Slovenijo.

Župan pa ob tem poudarja, da so ključ uspeha stabilno politično okolje, soglasje v občinskem svetu in dejavno sodelovanje občanov, društev in gospodarstva. V pogovoru naniza pomembne dosežke in premike v občini, največje razvojne izzive in vizijo prihodnosti občine.

Vaš drugi mandat gre proti koncu. Kaj danes štejete za svoj najpomembnejši dosežek?

Zagotovo je eden najpomembnejših dosežkov reorganizacija občinske uprave in posledično velika uspešnost pri pridobivanju državnih in evropskih razpisov. Posledica tega je tudi dobro sodelovanje z občinskim svetom, ki je prepoznal to uspešnost in jo podpira. V zadnjih letih nam je uspelo preseči delitve in večino odločitev sprejemamo soglasno. To pomeni stabilnost, predvidljivost in boljše možnosti za razvojne projekte. Ko se politika umakne v ozadje, lahko energijo usmerimo v konkretne projekte. Tak način dela omogoča dolgoročno načrtovanje in večjo predvidljivost projektov.

Sicer pa se občina osredotoča na enakomeren razvoj vseh krajevnih skupnosti in izboljšanje osnovne infrastrukture, ki vpliva na vsakdanje življenje ljudi. Bi pa tukaj poleg dobrega sodelovanja s krajevnimi skupnostmi posebej poudaril še sodelovanje in vpetost gasilskih društev v življenje občine. Gasilci so namreč pomemben del lokalne skupnosti. Njihovi projekti, opremljenost in pripravljenost bistveno prispevajo k varnemu življenju občanov.

Izjemno dobro so opremljeni in vpeti tudi v številne ne le domače, ampak tudi čezmejne projekte in za svoj prispevek k skupnosti si zaslužijo vse pohvale. Njihova nova štabna soba je po besedah obrambnega ministra celo ena najsodobnejših v državi, če ne celo najsodobnejša med vsemi.

Kateri je bil v zadnjih letih najtežji kompromis, ki ste ga morali sprejeti kot župan? Morda to, da ste edina občina te velikosti, ki ima tri podžupane?

Rekel bi, da ne delamo kompromisov, pač pa iščemo konsenz, kajti kompromis ni optimalna rešitev in pri njem je vedno nekdo nezadovoljen. Trije podžupani pa so v naši občini preprosto potrebni, če želimo, da smo navzoči na vseh prireditvah, ki jih je pri nas res veliko. Podatki namreč kažejo, da imamo povprečno 1,5 prireditve dnevno, potem so tukaj še občni zbori številnih društev, ki delujejo v občini in jih seveda želimo podpirati. Poleg tega podžupani pomembno prispevajo k ustrezni komunikaciji s svetniki, kar prispeva k usklajenemu medsebojnemu delovanju.

Sicer pa je velik izziv usklajevanje potreb razpršene občine z omejenimi finančnimi viri. Naša občina je velika in razvejana, kar pomeni, da je treba razvojne projekte skrbno razporejati. Pomembno je, da ljudje vidijo, da se projekti izvajajo po celotni občini. Prav zato poudarjam konsenz in pomen skupnih odločitev, da razvoj poteka enakomerno.

Prenovi kulturnega doma in gradu Črnomelj sta največji naložbi na področju kulture. Kaj želite, da ta prostor pomeni mestu?

To je prostor kulturnega ustvarjanja za naše kulturne ustvarjalce in hkrati prostor za obiskovalce, v katerem bomo lahko uživali v spremljanju vrhunskih domačih in gostujočih predstav. Vsekakor si želimo živ kulturni center, ki bo združeval domače ustvarjalce, društva in obiskovalce. Prenova ne pomeni samo lepših prostorov, ampak možnost, da v občini gostimo vrhunske predstave, koncerte in dogodke. To je naložba v kakovost življenja in prepoznavnost občine. Cilji so živ kulturni utrip, raznoliki programi in sodelovanje društev.

Kako boste zagotovili, da bo kulturni dom dolgoročno programsko živ?

Ključno je sodelovanje z lokalnimi ustvarjalci in načrtno oblikovanje abonmajskih programov. Smernice razvoja, tudi kulturnega doma, smo jasno opredelili v lani sprejeti Strategiji za kulturo 2026–2035, ki posebej poudarja pomen sodelovanja in razvoj občinstva. Naš cilj zagotovo ni, da kultura ostane le projekt, pač pa želimo, da je kultura v naši občini stalni del vsakdana.

Občina je izdelala celostno prometno strategijo. Kaj bodo občani najbolj občutili? Je še vedno živ projekt obvoznice v smeri Metlike?

Vizija, izražena v geslu Črnomelj v gibanju – zdravo in varno, pove vse. Odraža našo zavezanost ustvarjanju zdrave, varne in povezane skupnosti, v kateri je vsak ukrep usmerjen k večji varnosti vseh udeležencev cestnega prometa in spreminjanju miselnosti o potovalnih navadah. Cilji so zagotoviti varnejše ceste in ulice za vse udeležence, vključno s pešci, kolesarji in z vozniki, ter zmanjšati število prometnih nesreč. Projekti nastajajo v sodelovanju z državnimi ustanovami in zahtevajo usklajevanje in potrpežljivost.

Kolesarske povezave ostajajo ena šibkejših točk. Kako realno je, da Črnomelj dobi povezano in varno kolesarsko mrežo, in v katerih smereh?

Kolesarske povezave razvijamo v sodelovanju z državo. Nekateri odseki so že v projektiranju ali v pripravi dokumentacije, vendar so takšni projekti časovno zahtevni. Pomembno je, da imamo jasno vizijo in pripravljene načrte. Sicer pa pri kolesarskih povezavah obstajajo državne, regionalne in občinske kolesarske povezave. Mrežo teh povezav sta nastavili direkcija DRSI in Občina Črnomelj. Glede kolesarske poti do Kolpe skozi Kočevski rog in čez Gorjance – državne kolesarske povezave – je občina podala predlog trase, ki ustreza vsem zahtevam iz državnega pravilnika o državnih kolesarskih povezavah. Direkcija RS za ceste pripravlja projektno nalogo za pripravo strokovnih podlag ter v nadaljevanju DGD in PZI za izvedbo kolesarskih povezav po občini Črnomelj.

Trenutno stanje na različnih odsekih pa je naslednje: glede odseka Ručetna vas–Črnomelj, ki je del državne kolesarske povezave D8 – Zdraviliška kolesarska pot, je izdelan PZI s pridobljenimi soglasji/mnenji, čaka pa se odgovor ministrstva glede izvedb; glede odseka Črnomelj–Vinica, ki je del regionalne kolesarske poti R19, je podpisana pogodba za izdelavo dokumentacije DGD/PZI in poteka projektiranje; glede odseka Črnomelj–Metlika, ki je del državne kolesarske povezave D8 – Zdraviliška kolesarska pot, je izveden ogled trase s predstavnikom DRI. Potrebna je projektna naloga za javno naročilo, vendar so na tej trasi vse dejavnosti do nadaljnjega ustavljene.

Za kolesarsko povezavo Kanižarica–PC TRIS pa je dokumentacija izdelana in se čaka odgovor z DRSI glede gradnje. Skratka, zadeve se zelo počasi premikajo, prednostne naloge na strani ministrstva pa se zelo spreminjajo.

Kolpa je velik turistični adut, a tudi vir pritiskov. Kako uravnotežujete turizem, varstvo narave in interese domačinov?

To je zahtevna naloga in nenehno iskanje ravnotežja. Razvoj turizma ob reki temelji na spoštovanju narave in lokalnega okolja. Z ustanovitvijo Krajinskega parka Kolpa smo poskrbeli za sistemsko zaščito narave, hkrati pa omogočili kakovosten razvoj turizma. Skrbi pa me, da druge občine tega ne počnejo tako dejavno in sistemsko, zato so turistični ponudniki in vlagatelji v naši občini v neenakopravnem položaju.

Naš cilj ni množični turizem, ampak trajnostna ponudba, ki spoštuje okolje in domačine. Poudarek je na butični, celoletni ponudbi, ki spodbuja pohodništvo, kolesarjenje in kulinariko. Pomembno vlogo imata tudi Krajinski park Lahinja in Krajinski park Kolpa, ki omogočata uravnotežen razvoj turizma in ohranjanje naravne dediščine. Vsekakor si želimo desezonalizacije, kar pomeni, da bi turistom tudi izven sezone ponudili privlačne vsebine. Tak primer je denimo dokončana prenova pritličja črnomaljskega gradu, kjer bomo lahko v obnovljenih prostorih vse leto izvajali dogodke in kulturne vsebine za naše občane ter tudi za domače in tuje goste.

Ali ima Bela krajina še prostor za turistično rast?

Vsekakor. Mislim, da je na tem področju še veliko prostora. Velike možnosti vidimo v celoletnem turizmu, pohodništvu, kolesarjenju in kulinariki. Potrebujemo več ponudnikov in kakovostnih doživetij, ki bodo privabljala obiskovalce vse leto. Vendar, kot sem že omenil, si ne želimo razvijati množičnega turizma.

Komunala, zdravstvo, vrtci in šole so teme, ki najbolj zadevajo občane. Kje danes vidite največje izzive javnih storitev?

Menim, da smo vse omenjeno dobro reševali. Občina je veliko vlagala v šole, vrtce, športna igrišča, zdravstveno infrastrukturo in dom starejših. Izziv ostaja razpršena poseljenost, ki zahteva dodatne napore pri oskrbi z vodo, komunalnih storitvah in cestni mreži. To zahteva stalna vlaganja in pametno načrtovanje. Večni izziv je denar, ker ga je vedno premalo. Iz enakih razlogov me skrbi tudi javni prevoz oziroma njegova organizacija.

Kaj lahko občina sama stori za boljšo dostopnost zdravstvenih storitev in kje brez države ne gre?

V občini Črnomelj to rešujemo s pridobivanjem zdravnikov iz drugih držav, zagotavljamo jim občinska stanovanja in razmere za kakovostno bivanje. Pomemben in pravi korak države je gradnja satelitskega urgentnega centra v okviru Zdravstvenega doma Črnomelj, ki izboljšuje dostopnost nujne medicinske pomoči, saj živimo na obrobju države in je najbližja bolnišnica precej oddaljena.

Romska tematika ostaja eno najobčutljivejših vprašanj v občini. Kaj se je v zadnjih letih dejansko premaknilo na boljše?

Z lokalnimi romskimi skupnostmi konstruktivno sodelujemo. Sodelovanje temelji na dialogu, vključevanju in socialni podpori. Veliko posameznikov je tudi zaposlenih. Ključni izziv ostaja socialna problematika, saj so vsi ljudje s socialnega roba potrebni ustrezne pomoči in obravnave. To pa zahteva širši družbeni pristop. Na lokalni ravni lahko naredimo veliko, vendar potrebujemo tudi širšo sistemsko podporo države.

Kje čutite največjo omejitev – v zakonodaji, financiranju ali sodelovanju z državo?

Predvsem v zapleteni zakonodaji in dolgotrajnih postopkih. Lokalne skupnosti potrebujemo bolj preproste in učinkovite mehanizme, da se lahko hitro odzovemo na konkretne probleme. Naša zakonodaja je preprosto preveč komplicirana in postopkovno nemogoča. Ves čas opozarjamo na to in si prizadevamo za poenostavitev zakonodaje, kar je res nujno za učinkovitejše delo in reševanje postopkov.

Kako občina nagovarja podjetnike, vlagatelje in zadržuje mlade?

Primarna naloga občine je zagotavljati kakovostno bivanjsko okolje, ki je v prvi vrsti odvisno od vrhunskih šol, vrtcev, zdravstvenih domov, igrišč, kulturnih dejavnosti, komunalne infrastrukture, cest itd. S tem bomo zadržali mlade. Razvijamo industrijske cone, podjetniški inkubator in ustvarjamo okolje za razvoj mladih podjetnikov. Uspeh in razvoj torej temeljita na kakovostnem bivalnem okolju, industrijskih conah in podpori podjetništvu. Kadar je okolje kakovostno, pridejo tudi vlagatelji. Cilj je ustvariti razmere, v katerih mladi ostajajo doma, podjetniki pa razvijajo nove ideje. Povezanost, infrastruktura in sodelovanje z gospodarstvom so ključni za dolgoročno rast.

Katera razvojna usmeritev bi lahko v prihodnjih letih najbolj zaznamovala občino? Ste kot občina še aktivni pri projektu tretje razvoje osi (cesta čez Gorjance v smeri Bele krajine)?

Nedvomno je tretja razvojna os nujna za gospodarski razvoj Bele krajine. Prometna povezanost in energetska infrastruktura sta ključna pogoja, da lahko v prihodnosti računamo na gospodarski razvoj. Brez tega ne bo šlo. Zato je tretja razvojna os strateški projekt, ki bo dolgoročno izboljšal dostopnost regije in spodbudil naložbe.

Po čem bi si želeli, da vas občani ocenjujejo ob koncu mandata?

Po dvigu kakovosti bivanjskega okolja in projektih, ki izboljšujejo vsakdan ljudi. V dveh mandatih smo bili uspešni na 60 razpisih, kar pomeni 87-odstotno uspešnost vseh naših prijav na razpise za državna in evropska sredstva. Na teh razpisih smo pridobili 23,7 milijona evrov in za zaprtje finančnih konstrukcij prispevali 21 milijonov evrov lastnih sredstev. Najpomembnejše pa je, da smo ohranili sodelovanje in enotnost. Skupaj z občani, društvi in gospodarstvom lahko tudi v prihodnje ustvarjamo stabilno in uspešno občino. Skupaj in enotni smo močnejši in uspešnejši. To dokazujemo z dosedanjimi rezultati in po takšni poti bomo šli tudi v prihodnje.

Naročnik oglasa je Občina Črnomelj.