Popoln jesenski krog za enodnevni izlet blizu doma
Si želite kratkega pobega iz mesta, ki bo kljub temu dovolj raznolik, da občutimo naravo, zgodovino in domače okuse? Vse to je mogoče tudi blizu Ljubljane.
Ljubljana zagotovo ponuja številna doživetja, ki jih vsako leto znova odkriva vse več turistov, a le nekaj kilometrov stran se nam odpira povsem drug svet, ki ga marsikdo krivično spregleda. Krožna pot Ljubljana–Ig–Krim–Rakitna–Borovnica–Vrhnika–Ljubljana je kot ustvarjena za jesenski dan, ko iščemo mir, razglede in tišino, ne da bi morali veliko časa porabiti za vožnjo.
Začnemo lahko z jutranjo kavo v mestu, nato pa krenemo proti Igu, kjer se mestna pokrajina hitro umakne prostranim poljem in obrobju Ljubljanskega barja. Tu lahko zavijemo proti naravnemu parku, kjer jesenske barve ustvarijo prizore, ki jih boste zagotovo želeli ujeti v fotografski objektiv. Na obrobju Iga se skriva tudi nekaj prijetnih domačih gostiln, kjer diši po bučni juhi in sveže pečenem kruhu.
Od tu se cesta začne vzpenjati proti Krimu, 1107 metrov visokemu hribu, ki ponuja razgled, vreden vsakega ovinka. Vožnja skozi gozdove, kjer svetloba pronica skozi krošnje, spominja na potovanje po razglednici. Na vrhu nas pričaka planinska koča, prijazno osebje in preprost, a popoln meni: jota, domač čaj in pogled na Ljubljansko kotlino, ki se v daljavi lesketa v jesenskem soncu. Na vrhu nam v lepem vremenu pogled ne seže le do Ljubljanskega barja, temveč se lepo vidijo tudi Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe ter celo del Julijskih Alp.
Ko se od Krima spustimo proti Rakitni, se razgledi spremenijo v umirjeno pokrajino. Umetno jezero, obdano z iglavci, je v tem času mirno in skoraj prazno. Pot okoli njega traja dobre pol ure, a zaradi barv in tišine se zdi, kot bi čas obstal. Tukaj lahko nedaleč od glavnega mesta najdemo mir za premislek ali pa za umiritev misli.
Naslednji postanek nas vodi do Borovnice, kjer je narava pustila pečat v obliki enega najlepših viaduktov iz 19. stoletja. Čeprav je danes ohranjen le del, njegova zgodba o železniški povezavi Dunaj–Trst še vedno navdihuje. V svojih najbolj bleščečih letih se je vzpenjal 38 metrov visoko, v daljavo pa je meril več kot pol kilometra. Ob cesti stoji nekaj lokalnih kmetij, kjer prodajajo jabolčni sok, domači sir in med – popoln spominek jesenskega izleta.
Za konec se ustavimo še v Vrhniki, kjer se reke in poti ponovno srečajo. Lahko se sprehodimo ob reki, obiščemo Cankarjevo domačijo ali pa v eni izmed kavarn ob vodi zaključimo dan z občutkom, da smo doživeli nekaj preprostega, a dragocenega.
Ta pot ni le izlet, temveč mini odklop, ki pokaže, kako blizu Ljubljane se skriva svet miru, razgledov in pristnih okusov. Ko se vrnemo v mesto, imamo občutek, da smo bili nekje daleč, čeprav smo ves čas krožili okoli domačega dvorišča.
E-novice · Njena
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
