Zakaj vsi govorijo o poškodovani kožni barieri in ali jo imate tudi vi?
Kožna bariera je temelj zdrave kože. Zakaj pride do njenih poškodb, kako prepoznati prve znake in kako ravnati? O tem smo govorili s strokovnjakinjo Lauro Sardinšek.
Tvoja svetovalka za modo, lepoto in zdrav življenjski slog.
Kožna bariera oziroma kožna pregrada je nevidni varuh naše kože in njena prva linija obrambe pred zunanjim svetom. Deluje kot dovršeno usklajen sistem, v katerem imajo svojo vlogo tako koristni mikroorganizmi kot kožne celice, razporejene kot opeke, ki jih povezuje zaščitna lipidna »malta« iz ceramidov, holesterola in maščobnih kislin. Skupaj ustvarjajo ščit, ki koži omogoča, da zadrži vlago, ohranja ravnovesje in ostane zdrava.
Močna kožna bariera kožo ščiti pred izgubo vode, onesnaženjem, bakterijami, alergeni in drugimi škodljivimi vplivi iz okolja, hkrati pa pomirja draženje in zmanjšuje vnetja. Ko deluje optimalno, je koža videti sijoča, prožna in odporna. Kar je pogosto prava definicija naravne lepote.
Ko pa je kožna bariera oslabljena, to hitro opazimo in občutimo. Koža lahko postane suha, zategnjena, hrapava in brez sijaja, kljub redni uporabi vlažilnih izdelkov. Včasih se zgodi ravno nasprotno: zaradi pomanjkanja lastnih lipidov začne proizvajati več sebuma, kar vodi v zamašene pore, mozolje in akne. Pogosti spremljevalci poškodovane kožne pregrade so tudi rdečica, srbečica, luščenje, ekcemi ter nenadna občutljivost na kozmetiko, ki jo je koža prej dobro prenašala.
Zakaj pride do poškodovane kožne bariere?
V zadnjem obdobju se o poškodovani kožni barieri oziroma kožni pregradi govori vse več. Zakaj je temu tako in zakaj je težav z oslabljeno bariero vedno več, nam je pojasnila Laura Sardinšek, mag. kozmetike, dipl. medicinsko sestro, ki pri svojem delu predvsem obravnava in rešuje zahtevnejšo kožno problematiko in se posveča pomlajevanju kože z neinvazivnimi metodami.
"O kožni barieri se danes na področju kozmetike in dermatologije govori veliko, saj predstavlja temelj lepe in zdrave kože. V zadnjih letih je postalo jasno, da številne pogoste težave, kot so suha koža in občutek zategovanja, ekcemi, rozacea, akne ter povečana občutljivost, pogosto niso zgolj estetske narave, temveč so povezane z moteno barierno funkcijo povrhnjice, predvsem rožene plasti (stratum corneum). Ko je ta zaščitna pregrada oslabljena, koža slabše zadržuje vodo, poveča se transepidermalna izguba vode (TEWL), koža pa postane bolj reaktivna in dovzetna za draženje, vnetja ter poslabšanje obstoječih kožnih stanj," poudarja Laura Sardinšek.
Neustrezna nega kože
Največ težav s poškodovano kožno bariero pride predvsem zaradi neustrezne nege kože in različnih vplivov iz okolja. "Med najpogostejšimi sprožilci so pretirana ali neprilagojena uporaba aktivnih učinkovin (npr. retinoidi, AHA/BHA kisline, vitamin C, benzoil peroksid …), zlasti brez postopnega uvajanja in ustrezne vlažilno-zaščitne podpore. Prav tako prekomerno oziroma agresivno čiščenje, ki odstranjuje naravne lipide kože, ter mehanska obremenitev (grobi pilingi, ščetke, drgnjenje), ki dodatno oslabi zaščitni sloj kože."
Po besedah Sardinšek v zadnjih letih k pogostejšim težavam vse bolj prispevajo tudi bolj invazivni kozmetični in estetsko dermatološki postopki, zlasti kadar se izvajajo prepogosto ali brez ustreznega časa za obnovo kože (npr. kemični pilingi višjih koncentracij, laserski posegi, microneedling, dermabrazija). "Takšni posegi lahko pomembno vplivajo na stanje kože, saj začasno porušijo barierno funkcijo, zato je po njih še posebej pomembna skrbno prilagojena nega in dovolj časa za regeneracijo."
Vpliv okolja
Poleg neustrezne nege in agresivnih posegov na stanje kožne bariere pomembno vplivajo tudi dejavniki, ki se jim v vsakdanjem življenju težko povsem izognemo. Koža je namreč nenehno izpostavljena okolju in notranjemu dogajanju v telesu, kar lahko dolgoročno oslabi njeno zaščitno funkcijo.
"Pomembno vlogo imajo tudi okoljski dejavniki, kot so UV-sevanje, onesnažen zrak, mraz, veter ter suh zrak v ogrevanih ali klimatiziranih prostorih, pa tudi vsakodnevni vplivi, kot sta pogosto umivanje in razkuževanje rok. K barierni disfunkciji prispevajo še notranji dejavniki, denimo stres, slabši spanec, hormonske spremembe in nekatera zdravila, ki lahko upočasnijo obnovo kože," dodaja Sardinšek.
Dodatna pozornost v zimskem času
Težave s kožno bariero so še posebej izrazite v zimskih mesecih, ko se nizke temperature, veter in nizka relativna vlažnost zraka na prostem združijo s suhim, ogrevanim notranjim okoljem. V takšnih razmerah rožena plast kože hitreje izgublja vlago, lipidna struktura kožne bariere pa se težje obnavlja, zato koža postane bolj suha, zategnjena, razdražena in občutljiva.
Kot poudarja Laura Sardinšek, do izrazite poškodbe kožne bariere praviloma ne pride zaradi enega samega dejavnika, temveč zaradi »ponavljanja obremenjujočih navad skozi daljše obdobje«, pri čemer je toleranca kože zelo individualna. Kar nekateri koži še dopuščajo, je lahko za drugo že preveč.
Kako opazimo prve znake poškodb kožne bariere?
Eden najpogostejših zgodnjih znakov oslabljene kožne bariere je občutek zategovanja, ki se pojavi predvsem po umivanju ali stiku z vodo, tudi ob uporabi blagih čistilnih sredstev. Kot pojasnjuje Laura Sardinšek, gre za posledico povečane izgube vode iz kože, ki predstavlja »enega izmed prvih opozorilnih znakov porušene bariere«.
- Ta občutek pogosto spremljajo suha, hrapava koža in drobno luščenje, kar kaže na pomanjkanje lipidov in vlage v povrhnjici ter oslabljen zaščitni mehanizem kože.
Zelo značilen znak poškodovane kožne bariere je tudi povečana občutljivost kože. Izdelki, ki jih je koža prej dobro prenašala, lahko nenadoma povzročijo pekoč ali ščemeč občutek, pojavi se lahko rdečica ali draženje. Kot opozarja strokovnjakinja, to pomeni, da je zaščitni sloj oslabljen in da dražilne snovi »lažje prodrejo v povrhnjico«. Koža je pogosto bolj občutljiva tudi na zunanje vplive, kot so mraz, veter, suh zrak ter stik z vodo in čistili.
Poškodovana kožna bariera se ne kaže vedno zgolj kot suhost. Pri nekaterih posameznikih se lahko pojavi tudi sprememba v izločanju sebuma, saj koža zaradi povečane izgube vode skuša stanje kompenzirati. Po besedah strokovnjakinje se to lahko kaže kot izrazitejše mastenje kože ali pojav aken, kar pogosto vodi v napačno izbiro še bolj agresivnih izdelkov.
Manj očiten, a pogost znak oslabljene kožne bariere je tudi upočasnjena regeneracija kože. Koža se po draženju počasneje umirja, rdečica vztraja dlje časa, manjše nepravilnosti pa potrebujejo več časa, da izzvenijo. To, kot poudarja Sardinšek, kaže na to, da »obnovitveni procesi v povrhnjici ne potekajo optimalno« in da je zaščitna funkcija kože oslabljena.
Vsi ti znaki se praviloma ne pojavijo nenadoma, temveč se razvijajo postopoma kot posledica ponavljajočih se obremenitev. Zgodnje prepoznavanje teh sprememb je zato ključnega pomena, saj omogoča pravočasno prilagoditev nege in pomaga preprečiti razvoj izrazitejše poškodbe kožne bariere.
Laura Sardinšek za konec poudarja: "Zavedati se moramo, da zdrava kožna bariera ni nekaj, kar lahko popravimo čez no”, temveč je rezultat dolgoročnega ravnovesja med ustrezno nego, okoljskimi vplivi in življenjskim slogom. V praksi se zelo pogosto pokaže, da koža ne potrebuje vedno več aktivnih sestavin, temveč predvsem manj obremenitev in več podpore, saj razumevanje vloge kožne bariere predstavlja pomemben premik v negi kože."
To pomeni premik od iskanja hitrih rešitev in preobremenjevanja kože z aktivnimi učinkovinami k podpori njene naravne zaščitne funkcije, ki je osnova zdravega videza in lepe kože.
Ali je kožno bariero po poškodbah mogoče obnoviti?
Poškodovana kožna bariera je pogosto razlog, zakaj koža postane suha, razdražena, občutljiva ali nagnjena k aknam, kljub skrbni negi. Ko je njen zaščitni sloj oslabljen, se koža težje obnavlja, težave pa se rade ponavljajo. Zato se vse pogosteje pojavlja vprašanje: ali je kožno bariero po poškodbah sploh mogoče obnoviti?
V nadaljevanju bomo skupaj z Lauro Sardinšek, mag. kozmetike in diplomirano medicinsko sestro, pojasnili, kako poteka obnova kožne bariere, kaj jo lahko zavira in ali jo je mogoče podpreti tudi s prehrano. Članek bo objavljen v ponedeljek, 16. februarja.
Preberite tudi:
Moda, lepota, odnosi, dobro počutje in ideje za potovanja dostavljene neposredno v vaš e-nabiralnik.
