Takšen je danes najmlajši igralec iz filma Ne joči, Peter (in kaj počne)
Se spomnite igralca Bogdana Lubeja, ki je v filmu Ne joči, Peter igral najmlajšega igralca? Danes je star že 65 let, iz sveta filma pa se je umaknil ...
Tvoja svetovalka za modo, lepoto in zdrav življenjski slog.
Ko je v kultnem slovenskem filmu Ne joči, Peter zazvenel stavek »A si ti tut not padu?«, si nihče ni predstavljal, da bo postal eden najbolj prepoznavnih filmskih citatov pri nas. Več kot 60 let po nastanku legendarnega vojnega filma gledalce še vedno zanima, kdo je bil mali Peter, deček, ki je s svojo prikupnostjo osvojil Slovenijo.
Bogdan Lubej je imel med snemanjem komaj štiri leta, vloga Petra pa je ostala njegova prva in hkrati zadnja filmska izkušnja. Medtem ko je film režiserja Franceta Štiglica postal del slovenske filmske zgodovine, je njegov najmlajši igralec izbral povsem drugačno življenjsko pot, daleč od žarometov, slave in javnosti. Danes mnogi sploh ne vedo, da jih je po Ljubljani dolga leta vozil prav legendarni Peter iz filma Ne joči, Peter.
Čeprav ga je že kot otroka spoznala vsa Slovenija, Bogdan Lubej nikoli ni iskal slave. Namesto življenja pod žarometi je izbral mir in zasebnost ter se dolga leta uspešno izogibal medijski pozornosti. Pred več kot desetletjem se je podal v podjetniške vode in začel delati kot taksi prevoznik. Številni potniki, ki jih je vsak dan vozil po ljubljanskih ulicah, sploh niso vedeli, da za volanom sedi deček iz legendarnega filma Ne joči, Peter. Kultni mali Peter je tako ostal del filmske zgodovine, sam pa je živel povsem običajno življenje daleč od sveta filma in estrade.
Ne joči, Peter
Poleg Bogdana Lubeja so v kultnem filmu Ne joči, Peter zaigrala tudi nekatera največja igralska imena tistega časa. V vlogi Daneta je nastopil Lojze Rozman, Lovra je upodobil Bert Sotlar, Magdo Majda Potokar, Dolfeja Zlatko Šugman, Matijo pa Polde Bibič. Prav močna igralska zasedba je filmu dala poseben pečat, zaradi katerega še danes velja za eno najbolj priljubljenih slovenskih filmskih klasik.
Film režiserja Franceta Štiglica so leta 1964 posneli na Primorskem, na lokacijah slikovite kraške pokrajine, ki se je raztezala od Podnanosa do Vipave. Zanimiva filmska izkušnja je zaznamovala Bogdanovo življenje, čeprav se pred brneče filmske kamere ni nikoli več vrnil. Gledalci filma ga namreč nismo nikoli pozabili, pa četudi je od tedaj minilo že več kot 60 let.
