Rok Mlinar

Luka Sešek je že dolgo poznan na slovenski sceni. Že od malih nog nastopa na odrih in televizijah, rojen je bil v medijsko izpostavljeno družino in se glasbeno preizkusil v različnih slogih. Največji preskok je morda naredil ravno leta 2021, ko se je kot pevec pridružil Ansamblu Saša Avsenika. V zadnjih mesecih pa je začel spet bolj intenzivno delati tudi na samostojni karieri. Kaj to pomeni za delovanje v priljubljenem Ansamblu?

Luka je v iskrenem intervjuju za nas spregovoril tako o glasbi kot tudi o zasebnem življenju, družini in prihodnosti. 

Luka, pred dnevi ste izdali že tretji solo projekt s pesmijo Njen' ime. Zakaj ste v resnici kar dolgo čakali s tem korakom, da spet 'jasno in glasno' začnete ustvarjati kot solo izvajalec?

V bistvu nisem čakal, samo priložnosti ni bilo. Jaz že od začetka živim tako, da se prepustim toku in priložnostim, ki pridejo na mojo življenjsko pot. In tudi tako je bilo s tem projektom pri Ansamblu Saša Avsenika. Zdaj pa je bil klic iz moje duše in iz mojega srca tako močan, da sem se enostavno spravil k sebi, se zbral in začel ustvarjati. Tako da to ni bilo zanalašč, ampak preprosto ni bilo priložnosti. Zdaj pa je čas, da pokažem Sloveniji tistega pravega Luko in to, kar jaz v čistem bistvu tudi sem. Sto odstotno.

Najnovejši singel Njen' Ime je že Lukov tretji solo projekt. Pesem govori preprosto, morda celo hudomušno zgodbo, ki pa je hkrati tudi sentimentalna in po svoje malo žalostna. Luka pravi, da ga glasba sama vleče naprej in da ima vsako leto večjo željo po ustvarjanju pod svojim imenom.

Da razčistimo, solo pot pa ne pomeni, da Ansamblu Saša Avsenika obračate hrbet. Kako danes vidite ravnotežje med delovanjem v ansamblu in samostojnim ustvarjanjem?

Rok Mlinar

Ne, absolutno ne. Še vedno skupaj razveseljujemo ljudi po Sloveniji in tujini. Ravnotežje vidim predvsem v spoštovanju in hvaležnosti Sašu in ekipi, ki to sploh omogočajo in ne kažejo slabe volje, tudi če počnem kaj svojega. Če tega ne bi bilo, potem skupaj ne bi mogli funkcionirati in bi se morali raziti. Zato gre res velika zahvala njim. Velik del tega, da lahko ustvarjam oboje, gre mojim sodelavcem in Sašu.

Drugače pa v bistvu sploh ne preklapljam. Če sem čisto iskren, sem zdaj res malo več delal na svojih stvareh, zato imam včasih borbe v glavi. Ampak zakaj pa smo ljudje na svetu, če ne zato, da preizkušamo nove stvari in si ustvarjamo izzive. Za zdaj gre. Kako dolgo bo to še funkcioniralo, da bom sedel na obeh stolih, pa ne vem in ne znam reči.

Z ansamblom ste tik pred največjim, razprodanim koncertom v Sloveniji. Kako potekajo zadnji dnevi priprav, so prisotni živci? 

Tako je, napadamo največjo dvorano s slovensko glasbo, z Avsenikovo glasbo, s harmoniko, tako da je to ena velika čast. Ko bom starejši in bom imel otroke, upam, da se bom vedno znova rad spomnil in tudi njim povedal, da sem nastopil v Stožicah z Avsenikovo glasbo. Pripravljeni smo, ekipa je velika, razširjena, sodelujejo orkester in zbor, pripravljamo nekaj lepih presenečenj.

Ne bomo odkrivali tople vode, ker jo je Avsenik že odkril. Mi bomo samo poskrbeli, da bodo melodije zazvenele v čim lepšem zvoku v največji dvorani naše države. Živci so seveda prisotni. Kdo pa ne bi bil živčen. Ampak gre za zdravo tremo. Jaz sem pripravljen, ostalo pa prepustim Božji volji.

Glasba vam je bila na nek način položena v zibko. Ste od nekdaj vedeli, da želite ustvarjati v svetu glasbe?

To ni nekaj, kar veš ali ne veš – to čutiš. Jaz poleg glasbe in nobenih drugih stvari ne poznam in nisem nikoli delal nič drugega. To sem čutil in to mi je bilo dejansko položeno v zibelko. To se je moralo zgoditi.

Kdaj vam je bilo na tej poti najtežje? Ste se kdaj znašli na točki, ko ste razmišljali, da bi imeli vsega dovolj?

Absolutno sem se znašel na taki točki, večkrat. Najtežje je takrat, ko se ne počutiš dobro, ne v svoji koži, ne v svoji glavi, pa moraš vseeno razveseljevati ljudi in stopiti na oder.

"Zgled staršev je najpomembnejši dejavnik pri vzgoji dobrega človeka in jaz sem imel to srečo, da sem imel res dober zgled."

Rok Mlinar

To je res težko, ampak smo profesionalci in to vedno znova uspemo. Mislim pa, da v vsakem poslu pride trenutek, ko se človek vpraša, ali to res želi početi ali bi z vsem skupaj kar končal. Tega je pri meni relativno malo, ker sem srečen v poklicu, ki ga opravljam, in upam, da bo tako tudi ostalo.

Katera življenjska preizkušnja vas je najbolj oblikovala in zakaj? 

Rekel bi, da vse življenjske preizkušnje po malo. Že od začetkov, od desetih let nazaj, ko sem začel nastopati na televiziji v različnih šovih. Če pa bi moral izpostaviti eno, je to zagotovo smrt moje stare mame. Zanjo smo skrbeli več kot deset let po kapi in bil sem ob njej, ko je izdihnila. Od takrat naprej zagotovo gledam na svet in na življenje drugače. Vidiš, kako minljivo je naše življenje in kako malo se splača sekirati in obremenjevati z neumnostmi, ker bomo na koncu vsi umrli.

V zibko pa so vam bili položeni tudi kakovostni družinski odnosi. Česa so vas naučili starši?

Mediaspeed

Starši so me naučili vsega in za vse sem jim zelo hvaležen. Vzgajala sta me predvsem z zgledom, kar se mi zdi najpomembnejše. Ni dovolj samo govoriti, ampak moraš tudi pokazati. Zgled staršev je najpomembnejši dejavnik pri vzgoji dobrega človeka in jaz sem imel to srečo, da sem imel res dober zgled.

V novem videospotu nastopata tudi vaša brata. Kakšen odnos imate danes z njima in kako se ta razlikuje od odnosa v otroštvu?

To je prvi videospot, v katerem nastopata moja dva brata, Miha in Jan, pa tudi moji prijatelji. Že kar nekaj časa ustvarjam in sem posnel več videospotov, pa so me vedno zbadali, kdaj bodo tudi oni zraven. Tokrat sta dobila glavno vlogo. Vsi ostali v spotu so moji prijatelji, zato je bil ta dan poseben tako zame kot za njih. Hoteli smo, da je v prvi vrsti zabava, in res smo se sprostili.

Osebni arhiv

Mislim, da je nastal en lep izdelek. Ko smo bili mlajši, je bilo tako kot pri vseh – bratje in sestre si gredo na živce. Zdaj pa smo približno na isti mentalni ravni in smo res bratje v vseh pomenih besede. Imam ju zelo rad in vedno sem si želel, da bi lahko tudi z njima skupaj žural in doživljal stvari. Zdaj to živimo. Ponosen sem nanju, da se nista ustrašila kamere in sta stopila pred njo skupaj z mano.

Ste kot najstarejši sin kdaj čutili pritisk odgovornosti ali posebnih pričakovanj?

Posebnih pričakovanj nisem čutil zato, ker sem najstarejši sin, ampak zato, ker sem v takem poslu, kjer se moraš nenehno dokazovati. Vedel sem, da imajo ljudje do mene velika pričakovanja, a to ni bilo povezano z družino. Kar se odgovornosti tiče, priznam, da nisem bil ravno najbolj odgovoren starejši brat. Bil sem zelo ekstrovertiran, glasen in živahen. Mogoče bi lahko bil kdaj bolj odgovoren, morda v kakšnem naslednjem življenju.

Rok Mlinar

Kaj vas trenutno najbolj navdihuje pri pisanju lastnih pesmi?

Najbolj me navdihuje svoboda, ki jo doživljam, ko pišem. Ideje v studiu, ljudje, s katerimi se družim, producenti, glasba sama po sebi. Ko ustvarjam, ko pišem, pojem in snemam, je to zame skoraj kot terapija. Takrat sem res jaz. Čisto jaz.

V zadnjem času se izdali tri pop pesmi, ki so med sabo vseeno kar različne. Zakaj takšna poteza? 

S temi tremi singli smo želeli pokazati, da sem zelo raznolik pevec, ki lahko poje veliko različnih stvari. Nisem se želel takoj preveč pozicionirati in zapreti v en slog. Puščam si odprta vrata za različne žanre, ker se lahko človek zelo hitro zakalkulira. Ko vidiš, da nekaj deluje, potem ne vidiš več ničesar drugega.

Zato sem že na začetku rekel, da bodimo raznoliki in ne preveč omejeni. Z eno pesmijo pridobiš eno občinstvo, z drugo drugo. Jaz sem raznolik pevec in to je moja filozofija.