Vdova Đorđa Balaševića pokazala dom, v katerem živi toplina
Olivera Balašević, ženska, ki ji je posvečena pesem Olivera, je pokazala utrinke iz svojega doma in ob njih zapisala ganljive misli o miru, knjigah in spominih.
Tvoja svetovalka za modo, lepoto in zdrav življenjski slog.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Njena za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Olivera Balašević je z novo objavo na Instagramu svojim sledilcem ponudila redek vpogled v vsakdan, ki ga živi daleč od hrupa javnosti. Pisateljica in vdova Đorđa Balaševića je pokazala del svojega doma v Novem Sadu, prostora, ki za številne oboževalce Panonskega mornarja še danes nosi posebno simboliko.
Na posnetku se Olivera s kolesom pripelje do hiše, nato pa se ustavi pri vodnjaku na dvorišču. Vse deluje mirno, domače in skoraj filmsko: zelenje, dvorišče, poletna svetloba in občutek počasnega ritma, ki ga je sama povezala z branjem, tišino in zgodbami, ki jih piše.
Pozneje se odpravi v kuhinjo, kjer pripravi kavo z rumenjakom, nato pa z njo sede h knjigi. Ob posnetku je zapisala, da je včasih treba le nekoliko utišati svet, skuhati kavo z rumenjakom in dovoliti stranem, da same najdejo svoj mirni panonski ritem. Dodala je, da so knjige napisane počasi in s potrpežljivostjo, zato naj se tudi berejo počasi, kapljico za kapljico, v poletnih večerih pod lipo.
V zapisu je omenila tudi Ajnhof, kot imenuje svet svojih zgodb in spominov, ter poudarila, da jo veseli, ker njeni bralci te zgodbe nosijo v kovčkih in srcih po vsem svetu. Njene besede so znova pokazale, da pri njej dom ni le prostor bivanja, temveč prostor spomina, literature in notranjega reda.
V pogovoru za Blic TV se je Olivera pred časom spominjala tudi prvih srečanj z Đorđem Balaševićem. Povedala je, da jo je izjemno nasmejal in da ji je bilo prav to pri njem posebej všeč. Smeh je po njenih besedah ostal ena najpomembnejših dediščin, ki so jo po njem podedovali tudi njuni otroci.
Đorđe Balašević je bil eden najbolj ljubljenih kantavtorjev na območju nekdanje Jugoslavije. Njegove pesmi so zaznamovale generacije, njegov dom v Novem Sadu pa je po njegovi smrti za številne oboževalce postal skoraj mitičen kraj, povezan z glasbo, poezijo in spominom na umetnika, ki je znal vsakdanje življenje pretvoriti v verz.
Oliverina objava zato ni bila le prikaz hiše, temveč pogled v svet, v katerem se preteklost nadaljuje v tišini vsakdana. Kolo, dvorišče, vodnjak, knjiga in kava z rumenjakom so postali drobni prizori življenja, ki ga ne določa več javni blišč, ampak mir, spomin in zavest, da toplina doma lahko preživi tudi največje izgube.
