Največja Nikolića svojega časa, ki pa presenetljivo nista bila v sorodu
Imela sta isti priimek, sodila sta med največja imena jugoslovanske kinematografije, njuna obraza pa sta zaznamovala nekatere najbolj priljubljene filme in televizijske serije.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Njena za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Toda kljub temu, da sta bila Dragan Nikolić in Marko Nikolić v javnosti pogosto omenjena kot dve največji igralski imeni z enakim priimkom, med njima po javno dostopnih biografskih podatkih ni bilo sorodstvene povezave. Njuna skupna točka je bila predvsem umetnost – in ta je bila pri obeh izjemna.
Dragan Nikolić se je rodil 20. avgusta 1943 v Beogradu. Na Akademijo za gledališče, film, radio in televizijo se je vpisal že kot sedemnajstletnik in postal najmlajši študent v generaciji. V svoji več kot pet desetletij dolgi karieri je ustvaril več kot sto filmskih, televizijskih in gledaliških vlog ter se uveljavil kot eden največjih igralcev svoje generacije. Prvo pomembnejšo vlogo je odigral v filmu Ko bom mrtev in bel (Kad budem mrtav i beo), nato pa je sledila vrsta vlog, ki so ga zapisale v zgodovino jugoslovanske kinematografije.
Njegov igralski razpon je bil izjemen. V filmu Kdo tam poje (Ko to tamo peva) je ustvaril eno od številnih nepozabnih vlog, občinstvo pa ga je poznalo tudi iz filmov Banović Strahinja, Balkan ekspres in številnih drugih. Vendar je bila vloga, ki ga je za vedno povezala z več generacijami gledalcev, vsekakor Prle iz kultne franšize Odpisani (Otpisani). Postala je ena največjih televizijskih uspešnic nekdanje Jugoslavije, Prle pa eden najbolj prepoznavnih televizijskih junakov. Nikolić je s svojo karizmo, humorjem in naravno igralsko prezenco ustvaril lik, ki je desetletja pozneje ostal del kolektivnega spomina.
»Tadrugi« Nikolić
Marko Nikolić je bil od Dragana mlajši le tri leta. Rodil se je 20. oktobra 1946 v Kraljevu, igralsko izobrazbo pa je pridobil na beograjski Akademiji za gledališče, film, radio in televizijo. Leta 1970 je postal član Narodnega gledališča, kjer je igral vse do svoje smrti. Tako kot starejši kolega Nikolić je tudi Marko največjo priljubljenost dosegel z vlogo, ki je postala sinonim za njegovo igralsko kariero.
To je bila vloga Dragiše Popadića iz serije Boljše življenje (Bolji život). Giga je bil glava družine, človek, ki se je znašel med družinskimi težavami, finančnimi zapleti, službenimi pritiski in vsakdanjimi absurdnostmi življenja. Marko Nikolić je liku vdihnil posebno mešanico humorja, utrujenosti, trme in človeške topline. Prav zato je Giga Moravac postal eden najbolj priljubljenih televizijskih likov v zgodovini nekdanje Jugoslavije.
Serija Boljše življenje, ki se je začela predvajati leta 1987, kasneje pa so posneli tudi film, je spremljala družino Popadić in njihove vsakdanje težave. Serija je postala izjemna uspešnica in še danes velja za eno najbolj priljubljenih del jugoslovanske televizijske produkcije.
Podobna, a vseeno različna
Čeprav sta bila Dragan in Marko Nikolić sodobnika in sta oba ustvarjala v podobnem kulturnem prostoru, njuni karieri nista bili povsem enaki. Dragan je bil izrazito prepoznaven kot filmski in televizijski igralec z velikim številom ikoničnih vlog, Marko pa je poleg številnih filmskih in televizijskih nastopov pustil močan pečat tudi kot gledališki igralec. Oba sta bila nagrajena za svoje delo in oba sta se vpisala med velikane srbske igralske scene.
Zanimivo pa je, da sta se vendarle pojavila v istem filmu. Leta 1976 sta igrala v filmu »Devojački most«. To je eno od redkejših skupnih igralskih sodelovanj obeh Nikolićev, saj sta se raje držala svojih franšiz. Dragan je bil obraz Odpisanih, Marko pa obraz Boljšega življenja.
O njunem medsebojnem odnosu in morebitnih zasebnih pogovorih javno dostopnih zanesljivih virov ni veliko. Zato je najbolj pošteno reči, da sta bila predvsem kolega iz istega igralskega sveta, ki sta se srečala tudi pred kamerami, vendar sta vsak zase ustvarila povsem samostojno in prepoznavno kariero.
Dragan Nikolić je umrl leta 2016, Marko Nikolić pa leta 2019. Za njima so ostale vloge, ki so preživele svoje ustvarjalce. Prle in Giga sta sicer prihajala iz povsem različnih zgodb, vendar imata danes nekaj skupnega: oba njuna lika sta postala večja od svojih igralcev in del spomina na čas, ko je televizija združevala skoraj vso Jugoslavijo.