Shutterstock

Shutterstock

Z žajbljem jo povezujeta oblika in barva listov, ki pa so precej manj aromatični kot žajbljevi. V osrednji Sloveniji je le pogojno prezimna, saj ne prenese temperatur pod –10 stopinj Celzija. Glede na spreminjajoče se podnebje, vse višje temperature in več sušnih poletnih dni, pa bi jo bilo mogoče smiselno preizkusiti v mešanih zasaditvah trajnic. Primerna je za zavetna, peščena rastišča, saj izredno dobro prenese sušo.

Opis in izvor

Rod Phlomis, v katerega rastlino uvrščamo, je tipičen predstavnik mediteranskih rastlin, ne oddaja pa zanje značilnega vonja. Vonj izločajo šele ob mehanskem dotiku. Obsega več kot sto različnih vrst rastlin, ki izvirajo z območja Mediterana prek osrednje Azije do Kitajske. Večina jih je znana pod domačim imenom 'jeruzalemski žajbelj'.

Shutterstock

Ponudba v vrtnih centrih pod tem imenom pogosto vsebuje tri med sabo podobne vrste: Phlomis russeliana, rastlino z zelenimi listi in masleno rumenimi cvetovi, Ph. fruticosa s sivimi listi in živo rumenimi cvetovi ter Ph. tuberosa, visoko trajnico z velikimi ozko srčastimi listi in roza do lila cvetovi, ki jih je v enem nadstropju lahko do 40! Njihove skupne značilnosti so cvetovi v nadstropjih, ki so sestavljeni iz dveh tako imenovanih usten – spodnja je na koncu širša, zgornja pa pokriva spodnjo kot neke vrste pokrovček. V enem vencu jih je lahko od 2 do 40, odvisno od vrste. Ustnati cvetovi nam povedo, da gre za predstavnike ustnatic, izdajajo pa jih tudi listi. Ti so pogosto dlakavi in izraščajo pod pravim kotom, nasprotno eden od drugega po dolžini stebla.

Gojenje in razmnoževanje

Shutterstock

Jeruzalemski žajbelj ali Phlomis fruticosa je do 1,5 metra visoka trajnica ali manjši grmiček, ki najraje uspeva na sončnem mestu, kjer so tla dobro odcedna. Ob sajenju mu ponudimo obilo organske snovi in dovolj vlage. Ko se enkrat vraste, dobro prenaša sušna obdobja. V Primorju in Sredozemlju ostane zimzelen skozi vse leto, v naših podnebnih pogojih osrednje Slovenije pa bo jeseni nadzemni del propadel. Rastlina spomladi znova požene iz korenin. Pri tem pomaga dobra zastirka iz pograbljenega listja.

Meta Šepic Pivec

Jeruzalemski žajbelj potrebuje le malo nege. Če boste odcvetele cvetove iz poznospomladanskega obdobja cvetenja porezali, bo rastlina do konca poletja razvila še več cvetnih poganjkov. Nadzemne dele, odcvetela socvetja, lahko pustimo v vrtu čez zimo, saj so strukture cvetnih stebel zanimive, tudi ko odcvetijo in se posušijo. Tako imajo rastline priložnost, da se same zasejejo. Če želite imeti razmnoževanje pod nadzorom, jih razmnožite s potaknjenci iz necvetočih poganjkov poleti ali z delitvijo, kjer se to da.

Uporaba

shutterstock

Jeruzalemski žajbelj se lepo kombinira v gredah s trajnicami, v mešanih zasaditvah okoli podeželskih vrtov. Dobro prenaša vroča poletja in obdobja suše, je zelo nezahteven glede vzdrževanja, zato je kot nalašč za obalne vrtove in javne površine v Primorju in Sredozemlju. Poleg tega da privlači poglede, je zanimiv tudi za ptice in metulje. Če ste ljubitelji živali na vrtu, vam v domači zbirki ne sme manjkati. Primeren je tudi za šopke, živo rumena socvetja tako sonce prinesejo tudi v notranje prostore.

Meta Pivec Šepic

Shutterstock

Meta Pivec Šepic