shutterstock

Od leta 1924 do danes se je veliko spremenilo. Uresničenje Steinerjevega opozorila, da bo kmetijstvo z uporabo mineralnih gnojil privedlo vse živo v degeneracijo in bo vse živo odmrlo, je tik pred uresničitvijo. Zemlja izgublja plodnost, cele rastlinske in živalske vrste so izumrle, izgubili smo več kot 80 odstotkov kulturnih rastlin, preostale pa z živalmi in človekom vred spravili v degeneracijo.

shutterstock

Je to posledica dejstva, ki ga navaja Steiner, da Zemlja torej umira, ali je morda tako, da »moderne« metode kmetovanja degeneracijo in uničenje še pospešujejo, prispevajo svoj levji delež?

Steiner je pred 100 leti trdil, da bo moderno kmetovanje uničilo življenje planeta.

Takrat so začeli uporabljati mineralna gnojila in opazili, da tako pridelano seme slabše kali. Mineralnim gnojilom je v t. i. modernem kmetovanju sledila uporaba fitofarmacevtskih sredstev, pesticidov in herbicidov. Toliko jih je bilo in jih je, da si najboljši kemik ne more predstavljati, kaj v krogotoku narave, zlasti z vzkrižnimi spojinami, povzročajo. Potem so prišle gensko spremenjene rastline, ki vertikalno in horizontalno kontaminirajo vse organizme, tudi človeka, red v naravi pa nepovratno rušijo. Je prišlo »moderno kmetovanje« z umiranjem zemlje do svojega učitelja?

shutterstock

Biodinamika pri »napredku« kmetovanja ne sodeluje. Gnojimo s prepariranimi komposti, mineraliziranimi substancami iz razkroja živalskega gnoja in rastlin, ki prihajajo, kot je Steiner zahteval, iz sfere živega. Sintetična sredstva za zaščito rastlin povsem zavračamo. Herbicidi ne pridejo v poštev, tudi gensko spremenjena semena ali dodatki v predelavi ne, z biodinamičnimi preparati zemljo dodatno oživljamo. Pri takem delu zemlja ne izgublja plodnosti.

Gnojenje je »krma« mikroorganizmov

Biodinamika je gotovo najbolj raziskana metoda kmetovanja. Edwin Scheller, eden od znanstvenikov, zapisan biodinamiki, je raziskoval aktivno mobilizacijo potrebnih snovi iz mineralnega okolja rastline v simbiozi s talnimi organizmi. Da brez mikroorganizmov v tleh dobre rasti korenin in rastlin v celoti ni misliti, da so mikroorganizmi v tleh plodnost zemlje, meni. In gotovo ima prav. Raziskave zadnjih let potrjujejo, da je plodnost zemlje odvisna od prisotnosti mikroorganizmov, celo to, da je gnojenje treba razumeti kot krmo mikroorganizmov, življenja v tleh.

shutterstock

Steiner je glede plodnosti zemlje posebej omenil pomen deževnikov. Biodinamiki neredko raziskujejo stanje prisotnosti pomočnikov v tleh s štetjem deževnikov v kubičnem metru zemlje, po čemer lahko sklepajo na druge potrebne mikroorganizme. 400 deževnikov naj bi v kubiku zemlje vsekakor našli.

Skrb za mikroorganizme prihaja tudi pri biodinamikih zadnja desetletja v ospredje. Namesto obdelave zemlje, ki mikroorganizmom ne ustreza, razvijajo načine minimalne obdelave tal, le zgornjega sloja plodne zemlje, površinsko kompostirajo ali zastirajo neporaščene površine, vodijo račune o tem, kakšen material mikroorganizmom bolj ustreza. Radi imajo krmo zastirke iz mešanice detelje in trave in jih bo, če jo ponudimo, vsako leto 10 odstotkov več!

Pomen deževnikov v tleh

shutterstock

Mikroorganizmi tvorijo humus. 400 deževnikov v kubiku naše zemlje proizvede na hektar površin letno približno 40 ton hranilnega humusa. Ko deževniki odvlečejo v svoje rove odmrlo rastlinsko substanco in izločke korenin, vse to premešajo z glino v izjemno ploden kompleks gline in humusa. Ta ima sicer nekaj manj dušika kot hlevski gnoj, toda dušik iz izločkov deževnikov se ne izpira tako lahko in ima v sebi posebno moč strukturiranja. Funkcija rahljanja in prezračevanja zemlje, posebej v globini, ki jo deževniki opravljajo, je nepogrešljiva, tako kot tudi dejstvo, da zaradi z izločki deževnikov oblečeni rovi bolje zadržujejo vlago in ima taka zemlja približno pet odstotkov več vlage.

shutterstock

In skrbijo za dobro rast. Deževnikov je baje okoli tri tisoč vrst, mi najdemo na svoji zemlji pet do šest vrst. Vsaka vrsta ima svoje območje delovanja v določenih plasteh zemlje. Posebej pomembni naj bi bili deževniki, ki delujejo v globljih plasteh. Simbioza z rastlinami je tam vidna. Ko bakterije na konicah korenin pomagajo rastlini utirati pot do mineralov in jih topiti, deževniki nastale razpoke razširijo, delajo pot za rast korenin in jo oblečejo še s hranilnim humusom in lahko dostopnimi minerali.

Kompostiranje

Biodinamiki gnojijo s prepariranimi komposti. Ti so polni mikroorganizmov, pogosto tudi še deževnikov, ki so se v njem odlično razmnožili. Izjemno obilje mikroorganizmov je v vseh kompostnih preparatih in zlasti še v preparatu gnoj iz roga.

Sabina Šegula

Izdelava biodinamičnega preparata gnoj iz roga je zelo preprosta. To, kaj v zemlji sproža, ostaja za nas še nedoumljivo. Vsekakor prinaša obilje mikroorganizmov – za milost, da bi razumeli delovanje v celoti, se moramo očitno še vztrajno truditi!

Moderno, konvencionalno, industrializirano kmetijstvo se osredotoča na velik pridelek v rastni sezoni in na olajšanje dela. Dolgoročnih posledic življenju škodljivih postopkov ne upošteva. Metoda, kot vemo, vodi v izgubo humusa. Po biodinamiki je ta še zlasti pomemben zato, ker vitalne energije, ki na Zemljo pritekajo, potrebujejo prav humus, da se na zemljo vežejo. In ker moderne metode kmetovanja v vseh svojih segmentih, od obdelave zemlje do uporabe herbicidov in pesticidov ter gensko spremenjenih semen ali snovi, škodujejo mikroorganizmom, ki omogočajo plodnost, imamo pri konvencionalni metodi za izgubo plodnosti zemlje že dva, verjetno odločilna razloga, pa še problem, da za sanacijo tega položaja agrokemična industrija kot krivec, ki je kmete spravila v svojo odvisnost, ne pozna zdravila.

Kje je iskati rešitev?

shutterstock

Vse kaže, da brez poti nazaj poti naprej ne more biti. Torej biodinamika? Ta tudi v spremenjenih razmerah in doktrinah zadnjih 100 let drži svojo obljubo. Na eni strani Steinerjeva zapuščina tudi po 100 letih ni manj aktualna, svetovna zveza biodinamikov pa dogajanje na področju kmetovanja tudi budno zelo kritično spremlja in v vsako leto aktualiziranih smernicah uporabo ne popolnoma preverjenih snovi in postopkov prepoveduje ter obenem poziva k še bolj doslednemu uresničevanju 100 let starih Steinerjevih priporočil. Kmetija kot zaokrožen organizem, kot individualnost, je pogosto še ne dosežen potencial.

In če se kot kmetje ali vrtičkarji, ker smo v najboljši veri sledili modernim trendom, tudi sami srečujemo z vse manjšo plodnostjo zemlje? Kaj storiti, kako razmnoževanje mikroorganizmov, naših pomočnikov v zemlji, najbolje spet spodbuditi? Najboljši nasvet je, da se pridružite enemu od društev Ajda in odslej intenzivno uporabljate biodinamične preparate.

In poleg tega? Opuščanje mineralnih gnojil in kakršnihkoli strupov. Ozavestiti moramo, da so mikroorganizmi pri pridelavi zdrave hrane naši najboljši pomočniki in jih moramo pri vsem, kar na vrtu počenjamo, upoštevati. Odlična in nujna mera je uporaba zrelih, če le mogoče lastnih in prepariranih kompostov. Mikroorganizme je treba tudi hraniti. Beremo, da potrebujejo letno vsaj kilogram posušene detelje ali trave na kvadratni meter. Zastirke torej, ki jih občasno poškropimo s svojim kompostnim čajem, so k uporabi preparatov nepogrešljiva preprosta mera.

shutterstock

Razumeti moramo, da potrebujemo mikroorganizme v zemlji za plodnost in pridelovanje hrane prav tako nujno, kot potrebuje človek črevesno floro, da zaužito hrano lahko presnovi.