Profimedia

Med najpogostejše razloge za odklanjanje cepljenja proti novemu koronavirusu sodi nezaupanje v cepivo, ki mu je najpogosteje očitan prehiter razvoj. V kolikor tudi vam tehnologija vektrorskih cepiv ni znana, si za lažje razumevanje preberite razlago prof. dr. Alojza Ihana, predstojnika Katedre za mikrobiologijo in imunologijo iz Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

Ilustracija Manca Krošel

»Gre  za  uporabo  že  vnaprej  pripravljenih  “modelnih”  virusov,  katerih  priprava,  gojenje  in  čiščenje ni potrebno na novo “izumljati” in optimizirati, saj so bili že v preteklosti narejeni za  namen priprave cepiv. V take modelne viruse je potrebno z biotehnološkimi postopki samo  vstaviti gensko informacijo o  proteinu povzročitelja covid-19, proti katerem bi želeli izzvati  delovanje imunskega sistema. Potem  je  mogoče  tak  “predprogramirani”  virus  po  že  optimiziranih postopkih gojenja na celičnih kulturah razmnoževati do neomejenih količin in  ga  po  že  optimiziranem  postopku  pripraviti  kot  cepivo.  S  to  tehnologijo  je  mogoče  iz  laboratorija takoj preskočiti na množično, industrijsko proizvodnjo cepiva in s tem preskočiti  mesece in celo leta industrijskega razvoja in optimizacij.  Lastnosti in formulacije vektorskih  cepiv  proti  covid-19  so  zaradi  uporabe  nereplikativnih  vektorjev  (t.j.  modelni  virusi  se  ne  razmnožujejo  v  človeku)  zelo podobne kot bi uporabili inaktivirane viruse. Ker so  nereplikativna vektorska cepiva po lastnostih zelo podobna klasičnim inaktiviranim virusnim  cepivom, glede stranskih učinkov ni pričakovati odstopanj od klasičnih inaktiviranih cepiv –  večinoma  gre  za  običajne  vnetne  pojave  na  mestu  cepljenja,  možen  je  še  dodaten  vnetni  (imunski) odziv proti modelnemu virusu – vektorju,  kar  lahko  prinese  zmanjšano  učinkovitost cepljenja.«

• NIJZ, dr. Alojz Ihan v gradivu za strokovno javnost