Profimedia

Današnji evropski dan žil, v ospredju katerega so predvsem arterijske anevrizme in periferna arterijska bolezen, je priložnost za ozaveščanje o pomenu zdravih žil. Bolezni žil je namreč v veliki večini mogoče preprečiti, napredovanje bolezni pa zaustaviti, so sporočili iz Društva za zdravje srca in ožilja.

Arterijske anevrizme so druga najpogostejša bolezen arterij. Gre za žilne izbokline, ki grozijo z raztrganjem in notranjo krvavitvijo. Večina anevrizem sicer ne predstavlja resne nevarnosti za raztrganje, a v društvu so vseeno opozorili, da je anevrizme treba redno spremljati z različnimi diagnostičnimi metodami.

Periferna arterijska bolezen pa je bolezen zamašenih žil, pri kateri se maščobne obloge nalagajo na stene ožilja spodnjih okončin. Zaradi zoženih arterij se posledično zmanjša pretok krvi do nog, srca in možganov. Bolezen prizadene predvsem spodnje okončine, redkeje pa tudi zgornje. Vsak šesti prebivalec, starejši od 55 let, ima periferno arterijsko bolezen.

Dan žil se vsako leto zaznamuje na tretjo sredo v marcu. Zaradi novega koronavirusa pa v Sloveniji letos ne bo tradicionalnih javnih prireditev po mestih.