Thinkstock

Prekomerna teža vpliva na povečano tveganje za razvoj inzulinske rezistence, motene presnove ogljikovih hidratov, sladkorne bolezni tipa 1 in 2, arterijske hipertenzije, kardiovaskularnih bolezni, povišane ravni holesterola, dihalnih premorov v spanju, maščobne infiltracije jeter, bolezni jeter in žolčnih vodov ter ortopedskih zapletov. Začaran krog pa so težave prekomerno težkih otrok z mišično-skeletnim sistemom, tudi fizična pripravljenost otrok je zaradi teh težav nižja.

Otroci s prekomerno telesno težo imajo tudi slabšo samopodobo, bolj so izpostavljeni psihosocialnim stresom. Debelost negativno vpliva na fizične zmogljivosti in dojemanje izgleda ter na razvoj socialnih veščin. Mladi se bolj kot z negativnimi vplivi debelosti na zdravje obremenjujejo s socialnimi vplivi, izhaja iz poročila NIJZ Otroška debelost v Sloveniji. To kaže še, da je nezadovoljstvo s svojim telesom in želja po vitkosti med pretežkimi otroci pogosta, bolj pri deklicah, kot pri dečkih.

Vpliv prekomerne teže in debelosti pri otrocih na zdravje v odrasli dobi se poleg posledic v otroštvu kaže predvsem v pojavu srčno žilnih bolezni, karotidne ateroskleroze arterij, povišanega krvnega tlaka, nealkoholne zamaščenosti jeter in tveganjem za artritis pri starejših.

Debelost dolgoročno vpliva tudi vseživljenjski prihodek posameznika. V evropskem projektu proti naraščanju debelosti otrok in mladostnikov (Joint Action on Nutrition and Physical Activity - JANPA) so na primeru Irske ocenili, da je breme prekomerne teže oz. debelosti 1,6 odstotka BDP.