Profimedia

Govorimo o škrlatinki, ki jo je zlasti zaradi simptomov bolje malce bolj poznati. Gre za nalezljivo otroško bolezen, ki jo povzroča bakterija Streptococcus pyogenes. Običajno se pojavi sočasno s streptokokno okužbo žrela, lahko pa se pojavi tudi po gnojnem vnetju kože. Škrlatinka je najpogostejša pri mladostnikih in otrocih, ki so starejši od treh let, pojavi pa se zlasti v zimskih in pomladnih mesecih.

Kužnost bolnikov

Naj najprej poudarimo, da lahko časovni okvir kužnosti vpliva na prenos bolezni, zato je pomembno, da je bolnik v prvih 24 urah zdravljenja umaknjen v osamitev. Slednje je potrebno zaradi tega, ker je kužen od začetka pojava bolezenskih znakov do 24 ur po zdravljenju s penicilinom. Zdravniki torej podajajo navodilo, naj bolnik ostane doma in se ne druži, dokler ne mine 24 ur od začetka zdravljenja s penicilinom in dokler ima povišano telesno temperaturo.

Profimedia

Škrlatinka: znaki bolezni

Časovno obdobje od okužbe do pojava prvih znakov bolezni traja od 1-7 dni, običajno 2-5 dni. Bolezenski znaki zajemajo:

• vneto žrelo, ki je na pogled močno rdeče
• nebnice so povečane in vnete, z izcedkom ali brez njega
• nebnice so pogosto pokrite z belkasto rumenimi oblogami
• boleče in povečane sprednje vratne bezgavke
• glavobol, mrzlica, vročina (običajno višja od 38,5 °C),
• bolečine v trebuhu, slabost in bruhanje

Opomba: Zelo zgodaj, že drugi dan bolezni se na telesu pojavi rdeč izpuščaj, ki se širi na vrat in ude. Izpuščaj spremlja pojav izrazito rdečih lic, bledice okoli ust (Filatov trikotnik), opazite pa lahko tudi belo obložen jezik, ki se v štirih dneh olušči in postane izrazito malinast.

• Približno teden dni po izpuščaju se začne koža luščiti.

Profimedia

Natančen opis izpuščaja

Drobnozrnata struktura: izpuščaj spominja na brusni papir ali gosjo kožo, saj je sestavljen iz številnih drobnih, rdečih pikic.

Koža na prizadetih mestih je pordela, vendar brez mehurjev ali večjih izboklin.

Izpuščaj se najprej pojavi na vratu, prsnem košu in trebuhu, nato se razširi na predele pod pazduhami, komolce, dimlje in notranjo stran stegen.

V pregibih kože (komolci, pazduhe, dimlje) se pojavijo temnejše rdeče črte, ki so posledica zgoščene rdečice zaradi razpok drobnih kapilar.

Po izginotju izpuščaja je značilno luščenje kože, zlasti na dlaneh in podplatih.

Profimedia

Širjenje bolezni

Kot pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), so vir okužbe bolniki in osebe brez izraženih simptomov in znakov bolezni (klicenosci bakterij). Okužimo se s tesnim stikom, zlasti prek stika s kapljicami sline in nosnim izcedkom (govorjenje, kašljanje, kihanje …), širjenje pa je sicer v manjši meri mogoče tudi preko okuženih površin, predmetov in hrane. Omeniti velja, da je vstopno mesto streptokokov možno preko poškodovane kože, a redkeje. Kot še poudarjajo na NIJZ, so ljudje, ki so oboleli za škrlatinko, veliko bolj kužni kot pa osebe, ki nimajo izraženih simptomov in znakov bolezni (klicenosci).

Potek zdravljenja

Zdravnik postavi diagnozo na podlagi značilne klinične slike in labora­torijskih preiskav. Zdravljenje se izvaja z antibiotiki, praviloma s penicilinom. »Zdravljenje z antibiotiki je potrebno in strokovno utemeljeno, saj skrajša čas trajanja in intenzivnost simptomov, zmanjša verjetnost prenosa okužbe in preprečuje razvoj zapletov. Škrlatinko zdravimo praviloma s penicilinom 10 dni. Drugo antibiotično skupino izberemo le pri pacientih, ki so na penicillin preobčutljivi. Spremljajoče simptome (vročina, bolečina) zdravimo z analgetiki in antipiretiki,« pojasnjujejo na NIJZ.

Morda vas zanima še:

Nalezljive bolezni – kako jih prepoznati in preprečiti širjenje?

Dreamstime