Profimedia

Posvetimo se zelo pereči in pomembni temi, s katero se pogosto soočajo osebe, ki so občutljive in introvertirane ali pa zgolj naravnane k iskanju miru. Takšne torej, ki se ne želijo prepirati in za vsako ceno uveljavljati svoje volje. Kaj ni mnogo bolj prijetno sklepati kompromise in iskati rešitve, ob katerih se dobro počutijo vsi vpleteni? No, a življenje pač ni pravljica in žal se lahko hitro znajdemo na terenu, kjer je potrebno postaviti meje in zaščititi svoj notranji jaz.

Če se torej sprašujete, kako bolje komunicirati z dominantnimi, močnejšimi in glasnejšimi osebami, ki tako lahkotno klestijo občutek vaše lastne vrednosti, potem sledite pojasnilom in napotkom Anje Horvat Jeromel. Certificirana hipnoterapevtka in NLP trenerka je za naš portal podrobno pojasnila, zakaj občutljivi ljudje sploh doživljajo komunikacijo dominantnih v tako grobi luči, kje tiči srž težave, da se ne postavijo zase in s kakšnimi vajami se je mogoče naučiti bolj odločne komunikacije z agresivnejšimi sogovorniki.

Sašo Švigelj/M24.si

»Vsi smo se zagotovo že znašli v situaciji, ko sogovornik popolnoma prevzame pogovor oz. glavno besedo v njem. Ali nas celo želi na silo v kaj prepričati,« pravi terapevtka in nadaljuje, da pa so odzivi nežnejših sogovornikov pogosto odsev izkušenj iz preteklosti.

Zakaj natanko se nežnejši karakterji oseb ob dominantnih ljudeh počutijo majhne?

Ko nekdo glasno komunicira in s tem vzpostavi pritisk ali pokaže nadvlado, se v nas aktivira stari vzorec podrejenosti, ki izvira iz otroštva. Namesto odraslega se v nas zbudi otrok, ki si želi mir in varnost za vsako ceno. A če globoko v sebi ne verjamemo, da smo dovolj vredni, da tudi mi izrazimo svoje (in tudi postavimo svojo mejo), se ob močnejših sogovornikih avtomatsko zmanjšamo. Saj si mislimo, da oni pazagotovo vedo bolje od mene, ali kdo pa sem jaz, da se postavim po robu.

Pa ima na odzive v odraslosti vpliv tudi vzgoja, ki smo jo bili deležni v otroštvu?

Težava je zagotovo tudi v tem, da smo naučeni, da je vsako nestrinjanje nekaj 'slabega' ali groznega. Po drugi strani pa tudi naši možgani nasprotovanje v pogovoru dojemajo kot grožnjo ali nevarnost. Zato takšne osebe raje popustijo, kot da bi tvegale spor, pa čeprav za to izdajo sebe.

profimedia

Odrasli, ki so bili kot otroci ubogljivi, empatični in manj uporniški, imajo kot kaže pogosto težave s samopodobo. Kako se to še kaže v komunikaciji?

Pogosto prej in lažje najdejo argument, kaj bi lahko bilo narobe z njimi, kot pa z osebo, ki deluje samozavestno, dominantno in avtoritativno. A dominantni ljudje ravno to pogosto izkoristijo (zavestno ali nezavedno) oz. na ta račun še prej dosežejo svoje. To, da smo sami bolj empatični in popustljivi v pogovorih, pa ni nujno šibkost, ampak je le nekaj, česar še nismo osvojili in nas zato še čaka, da se naučimo. Kar pa dosežemo z rednim treningom.

5 vaj za pripravo terena za boljšo komunikacijo z dominantnimi ljudmi

Nasvet: Te vaje treniramo, ko smo sami, preden stopimo v pogovor z zahtevnimi in agresivnimi sogovorniki. To nam omogoči, da se v svojem miru pripravimo in natreniramo. Kajti ko smo enkrat že v situaciji, se že vklopijo avtomatizirani vzorci.

Samorefleksija in ozaveščanje svojega cilja

Vedno je najpomembnejše, da najprej ugotovimo, kaj je naš cilj. Kaj sploh želimo od posamezne situaije, ko imamo opravka z dominantno osebo. To nam da jasnost in širšo perspektivo, da vemo kakšno delovanje je najbolj primerno. Hkrati pa nas tudi sooči s samimi sabo, da takšno komunikacijo vidimo v lažji luči in si ne vzamemo preveč k srcu.

Profimedia

Spoznavanje svojih meja

Včasih si želimo, da bi nekaj ukrenili v tovrstnih zahtevnih pogovorih, a zares ne vemo točno kaj. Niti si ne predstavljamo, česa se sploh lahko oprimemo. A če sami ne vemo, kje so naše meje, vrednote, potrebe in pravice, jih težko branimo. Jasnost in samozavest se začneta z notranjim občutkom, kaj je za nas sprejemljivo in kaj ne. Zato je pomembno, da se najprej osredotočimo nase in smo pozorni, kaj nam kaže občutek. Nato pa ga uskladimo s svojimi cilji (iz prejšnje točke) in ukrepamo temu primerno.

Posvojitev novih prepričanj

Svoja stara prepričanja, ki se običajno glasijo: on/a pa zagotovo ve bolje od mene; kdo pa sem jaz, da se postavim po robu; zamenjajmo s prepričanji: tudi jaz se imam enako pravico izraziti; tudi jaz nekaj vem in lahko to povem; tudi če ne vem vsega, imam lahko mnenje in razmišljam na glas; nestrinjanje ni napad na sogovornika, ampak zaščita in spoštovanje sebe in svojih mej. In nenazadnje tudi sogovornika, saj bomo s tem bolj iskreni tako do sebe kot do njega.

Profimedia

Trening obvladovanja svojih čustev

Zelo pomembno je, da ohranjamo čim bolj nevtralne občutke. S tem, da ohranjajmo nadzor nad svojimi čustvenimi reakcijami, ohranjamo svojo možgansko kemijo v sproščenih hormonih. To nam omogoča večjo kreativnost, da lahko dobimo boljše ideje, kako se znajti v situaciji in se samozavestno izraziti. S tem pa doseči svoj cilj pri dominantni osebi.

Samohipnoza za samozavestno komunikacijo z dominantneži

Osredotočimo se na dihanje in se sprostimo. Nato pa si v mislih zavrtimo situacijo z dominantno osebo. Vizualiziramo si, kako ostanemo močni, jasni, odločni, samozavestni v pogovoru. V mislih si ponovimo: "Jaz sem oseba, ki komunicira spoštljivo, a se ne ukloni.” “Ni mi treba kričati, da bi pridobil/a pravico da se izrazim.”

Morda vas zanima še:

6 tehnik za spretno podajanje kritike