Profimedia

Sta se s partnerjem znašla na nasprotnem bregu? On ne razume vas in vi ne razumete njega? Certificirana hipnoterapevtka in NLP trenerka Anja Horvat Jeromel je za naš portal razčlenila zelo aktualno problematiko, s katero se sooča veliko parov. 

Ko se srečamo z izzivi in frustracijami v partnerskem odnosu, veliko ljudi zmotno misli, da je vir vseh težav on/a. Kar ni presenetljivo, saj v drugih ljudeh lažje in tako jasno vidimo napake. In več kot očiten logični zaključek, ki sledi, je: če bi se on/a, spremenil/a bi bilo vse rešeno. A na žalost se on/a večinoma noče spremeniti. Celo nasprotno: z našimi predlogi ne le da se ne strinja, ampak jo/ga tako razjezijo, da se izzivi še zaostrijo. In že smo v začaranem krogu vse slabšega odnosa, s ciljno destinacijo - v propad.

Ali je potem sploh mogoče rešiti tak zaplet v odnosu?

To je odvisno najprej in predvsem od pripravljenosti partnerjev in globine izzivov. A če je volja z obeh strani, je vsekakor mogoče. Je pa res potrebno, da sta oba partnerja pripravljena spustiti svoj obrambni ego.

Največkrat opažam, da partnerji predolgo čakajo z reševanjem, in je potem zamera z obeh strani že tako globoka, da partnerja nimata več prožnosti, da bi si prišla nasproti. Če ste pripravljeni na osebno rast, vas vabim, da sledite naslednjim korakom, ki zelo pomagajo izboljšati in rešiti odnos.

Sašo Švigelj/M24.si

Partnerski odnos brez obtoževanja in frustracij

1. (S)poznavanje sebe, svojih želja, potreb in omejitev

Najpomembnejša stvar v odnosu je (s)poznavanje sebe. Kar pa je mogoče le, ko smo popolnoma iskreni do sebe. Gre za naše potrebe, vrednote, zmožnosti, želje, meje. Dobro je tudi, da poznamo svoje standarde, česa nismo pripravljeni tolerirati pod nobenimi pogoji, in kaj pogojno (za omejeno obdobje, za nek cilj, v zameno za kompromis). A to lahko uresničujemo le, če se dovolj cenimo, da res stojimo za tem. Ker vsak je najprej odgovoren zase in za to, kar dopušča in s tem podpira. Kajti le če dobro poznamo in 'vodimo' sebe, potem lahko ustrezno krmarimo skozi odnose, napetosti v odnosih, ki pridejo, če pride do nestrinjanja ali če druga oseba ni v najboljši koži in v komunikacijo vstopi napadalno.

2. Zdravo postavljanje mej 

To je tudi ključno področje za dobre odnose. In včasih moramo glede tega dozoreti, da dojamemo, da so meje pomembne. Živimo v družbi, v kateri moramo upoštevati omejitve, in ta del nam je večinoma bolj kot ne jasen. Morda jih včasih težje sprejemamo, a tudi to je stvar dozorevanja. Saj če želimo, da drugi upoštevajo naše meje, je logično, da moramo tudi mi spoštovati meje drugih, kot tudi svoje. A s temi lastnimi je pogosto težava. Marsikdo se zaloti, ko ugotovi, da je pomembno postavljati meje, a svojih sploh ne pozna. Predvsem je pomembno, da jih postavljamo pravočasno. Ker najpogostejši vzrok za konflikt je ravno to, da navadno izbruhne, ko smo že zelo stisnjeni v kot, ker nismo pravočasno ‘zakoličili’ svojih mej.

3. Poslušanje drugega in razumevanje

Ko pa v odnos z nami stopi druga oseba, pomeni da prinaša druge kakovosti, potrebe, vrednote, omejitve, pričakovanja. Zato se moramo znati soočati s to raznolikostjo. Nenazadnje gre v odnosu za skupen interes, zato je treba najprej znati tudi utihniti, si priti nasproti in z res iskrenim zanimanjem prisluhniti drugi osebi, da spoznamo njene specifike in interese. Da pa takšno poslušanje zmoremo, moramo to storiti z odprtim srcem. Tako da smo sposobni sebe za trenutek dati v drugi plan in se z naklonjenostjo ter radovednostjo odpreti za sprejetje precepcije realnosti druge osebe.

profimedia

4. Spretnost v iskanju kompromisov ali pogajanje
Šele nato lahko sledi faza sklepanja kompromisov, pogajanja ali trgovanja z interesi. Za to fazo je potrebna širina razumevanja sebe, drugega, situacije – da se zavedamo, da ne gre le za črno-belo situacijo. Kar pomeni, da prisegamo izključno na mojo ali tvojo pot ali pa se ne gremo. Dobro je vedeti, da obstaja tudi neskončno odtenkov sive, le uskladiti se je treba za pravega. Tako da vsak nekaj 'žrtvuje' in da sta na koncu oba zadovoljna.

5. Spretna komunikacija, izražanje potreb in želja

Pri vsem tem je vezni člen spretna komunikacija, ki v osnovi pomeni predvsem komunikacija brez naboja. To je ključno! Temu pa potem sledi spretnost čim bolj jasnega in iskrenega izražanja. Predvsem je v takšni napredni ali zreli komunikaciji pomembno tudi to, da ne temeljimo na lastnih ugibanjih, kaj je nekdo mislil, ko je nekaj rekel, temveč, da sproti razčiščujemo in preverjamo razumevanje slišanega.

6. Sprejemanje zavrnitev

V povezavi s postavljanjem meja in iskanjem kompromisov je pomembno tudi, da se naučimo odraslo sprejeti zavnitev, brez da bi to jemali osebno. Včasih partner nima istih potreb in želja kot mi. Tako pač je. Kot jih tudi mi včasih nimamo. To ne pomeni konec sveta, prav tako ne pomeni, da je nekaj narobe z nami ali njim/njo. Zato je dobro te stvari sprejeti. Lahko pa to izkoristimo tudi za učenje zapeljevanja ali 'promocije', da poskusimo idejo predstaviti na različne načine, ki bodo morda partnerja vseeno navdušili ali prepričali. A se prav tako ne smemo jeziti, tudi če ga še vedno ne bo prepričalo. Smo vsaj poskusili in se nekaj naučili.

Profimedia

7. Obvladovanje svojih negativnih čustvenih impulzov v pogovorih

Ker smo omenili, da spretna komunikacija pomeni komunikacijo brez naboja, je ključno, da znamo svoj naboj ustrezno obvladovati. Seveda gre predvsem za negativna čustva. Ko začutimo, da so začele ideje ali besede sogovornika v nas zbujati napetost ali negativna čustva, potem je pametno, da se prej umirimo, preden nadaljujemo pogovor. Če tega ne znamo ali ne zmoremo, je pametno, da si vzamemo pavzo in se odmaknemo ter debato nadaljujemo, ko smo znova ohlajeni. Kajti to, da nekaj v nas poruši ravnovesje, ima več opraviti z nami kot s sogovornikom. On je samo ‘poštar’ ali pokazatelj na našo težavo. Pa četudi je sogovornik prvi začel komunicirati negativno nastrojeno, smo še vedno mi tisti, ki smo odgovorni za svoja čustva in reakcije.

Nerešene težave vas bodo spremljale tudi v drugem razmerju

Popolnoma normalno je, da se v trenutkih partnerskih težav pogosto zazdi, da bi bilo lažje vse uničiti in raztrgati, prekiniti. A dobro je, da se zavedamo, da to, česar ne bomo predelali v aktualnem odnosu, nas bo zagotovo čakalo v naslednjem.

Kar seveda ne pomeni, da je vsak odnos vreden ohranjanja. Včasih je pač bolje zapustiti določeno situacijo, če pride do prevelikih razlik in ni pripravljenosti za rast in delo na sebi.

A vsi pari, ki uspejo premostiti svoje izzive, rečejo, da so jih ravno ta nestrinjanja, neskladija, konflikti še bolj povezali in odnos dvignili na še višjo raven.

Preberite si še: Ključ do srečnega razmerja je enoten partnerski odnos KLIKNITE TUKAJ.

Profimedia