Profimedia

Zelo pomembno je, da v odnosu ohranimo ranljivost in da želimo težavam pridi do dna. Vendar to ne pomeni, da lahko vsak svoj dvom in nestrinjanje s partnerjem izrazimo kar takoj, v besu in navalu morebitnega ljubosumja ali kakršnegakoli zavračanja. Prav je, da svoje vzgibe preložimo na pravi trenutek, ko morda otrok ni doma ali že spijo. Za vzgojo otroka je medsebojno spoštovanje in sočustvovanje med staršema ključnega pomena.

Izogibanje sporom 

Številni pari po drugi strani trpijo zaradi odtujenosti. Ker imajo občutek, da se vsako iskanje bližine sprevrže v spor, in ker nočejo biti ranjeni, in še prej, ker nočejo raniti nebogljenih otrok, se sporom raje začnejo izogibati. Če se le da, partnerju celo pritrdijo, da lahko v hiši zavlada vsaj zasilen mir. Vendar tudi to vpliva na otroke in ruši odnos, saj se čuti, da ta ni lep in čist, ampak vzbuja občutke nezaupanja in nemoči, da ničesar ni mogoče spremeniti.

Profimedia

Vzdušje oblikujeta starša 

Izgovarjanje, da so za prepire med staršema krivi nevzgojeni otroci, je le posledica neurejenega partnerskega odnosa. Otroci zrcalijo vzdušje doma, in če v njem vlada stalna napetost, so ves čas napeti, neposlušni oziroma v vse večji stiski tudi oni. Vzdušje v družini vedno oblikujeta oziroma sta zanj odgovorna starša, z iskrenostjo, spoštovanjem, ranljivostjo, ki jo drug ob drugem razvijata. Bolj ko sta sposobna empatije, večje darilo je to otrokom, ki tako razvijejo prepričanje, da je mogoče s spori celo napredovati in se drug od drugega učiti. Vendar je vedno znova treba poudarjati, da je trud za izogibanje odprtim sporom, sploh če nikamor ne pripeljejo, prvi korak za zaščito otrok.