Žiga Culiberg

Miša Molk je s svojimi spletnimi prijatelji delila spomin na nepozabno pustolovščino, ki jo je s prijateljico Babi (tako so jo klicali) doživela v začetku osemdesetih let. Čeprav bi se morali na avanturo odpraviti skupaj z družbo kolegov, s katerimi so večer poprej načrtovali podvig, sta zjutraj na dvorišču stali le onidve. Pogumni, drzni in neustrašni.

»Nabrali sva nekaj šilingov in ne vem več, katerih valut, nekaj drobiža skratka so nama dali doma, si natrpali nahrbtnika s konzervami in s spalnima vrečama, se ne spraševali, bo ali ne bo, in šli. Na železniško postajo. Potovali sva z interrailom. Jaz 21 let ona 20. Švica, Nemčija, Danska, Norveška, Švedska, Finska …Na sever naju je vleklo. Potovali sva ponoči, da sva lahko spali na vlaku, tudi na tleh; prenočevali včasih na prostem, ko sem zjutraj zagledala pred sabo en ogromen kravji rep in med taborniki, ki so nama ponudili hrano; sva se pa zbudili tudi obkroženi s policaji, ki so naju izgnali iz spalnih vreč v lepem parku, ker, da naj bi tam pristajali helikopterji z največjimi evropskimi državniki,« se spominja Miša, ki se je pred koncem potovanja s prijateljico razšla, saj se je pridružila nekemu bendu in z njimi potovala naprej, medtem ko se je Babi vrnila domov.

»Bilo je nadvse drzno in nepozabno. Brez telefonov in e-mailov, brez finančne računice. In, kar se mi zdi nadvse pomembno, brez strahu pred čemerkoli in komurkoli,« je zaključila voditeljica, ki je konec tedna po dolgem času znova objela prijateljico iz mladosti.